Veliko slovenskih voznikov pogosto vozi po cestah v drugih državah, še posebej v sosednjih. Tako kot v Sloveniji je treba tudi v tujini spoštovati prometne predpise, v nasprotnem primeru ima to lahko ustrezne posledice za nas. Če prehitro vozimo po cestah, se marsikdo zanaša na to, da ga tuji organi ne bodo izsledili z radarji in mu ne bo treba plačati kazni. Pa vendar temu ni tako. Ministri EU so sprejeli dogovor, ki bo omogočal lažje izvrševanje kazni za nekatere cestno prometne prekrške z namenom povečanje cestne varnosti in zagotovitve enakega obravnavanja domačih in tujih kršiteljev.
Nova pravila določajo, da bo država, v kateri je prekršek storjen, odločala o uveljavljanju kazni za prekrške in to sporočila državi, iz katere prihaja kršitelj. Le ta pa bo nato kazen izterjala. Izvršitev kazni bo zato olajšala izmenjava podatkov med državo, kjer je prekršek storjen in državo, v kateri je vozilo registrirano. Lastnik vozila pa bo lahko posredoval podatke o vozilu, če ni sam upravljal z vozilom. Če dobite obvestilo o prometnem prekršku v tujini, ga najprej natančno preberite, še posebej pravni pouk, v katerem piše kakšne možnosti imate.
Za izterjavo kazni za prekrške, ki jih storijo Slovenci zunaj svoje domovine, je izključno pristojno Okrajno sodišče v Celju, ki prizna in izvrši pravnomočno odločbo organa države, s katero je bila izrečena denarna sankcija zaradi kršitve prometnih predpisov. Sodišče začne postopek priznanja in izvrševanja pravnomočne odločbe tuje države na pobudo pristojnega organa tuje države, ki je slovenskemu državljanu izdal odločbo o prekršku in mu izrekel denarno kazen. Denar, ki ga pridobi z izvrševanjem odločbe, ostane Sloveniji, razen če s tujo državo ni drugače dogovorjeno, medtem ko stroški izvrševanja, ne glede na uspeh izterjave, bremenijo proračun Slovenije. Skratka, če storilec prekrška globe v določenem roku ne plača, ga prisilno izterja davčna uprava.
Nekoliko drugače je s kaznimi za prometne prekrške v državah nečlanicah EU. Z državami nečlanicami EU se podatki izmenjujejo na podlagi dvostranskih sporazumov, ki urejajo sodelovanje v prekrškovnih zadevah v smislu nudenja medsebojne pravne pomoči, ne pa tudi izvršitve tujih odločb, izrečenih v prekrškovnih postopkih. Slovenija ima takšne sporazume sklenjene s Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter z Makedonijo. Zaprosila za podatke iz držav nečlanic EU in ustrezna pravna podlaga se preverjajo za vsak primer posebej. Če torej storite prekršek na Hrvaškem, se denarna kazen ne bo izvršila v Sloveniji, ker za to ni ustrezne pravne podlage.
