O regresnih zahtevkih ZZZS lahko zasledimo marsikje, tako na spletu, med sodno prakso kakor tudi v raznih drugih publikacijah. Navkljub temu velika večina ljudi, tudi delodajalcev, še vedno o njih ve bore malo.
Toda regresni zahtevek ZZZS ni edino, kar poleg odškodnine, še lahko doleti povzročitelja. Povrnitev povzročene škode lahko zoper povzročitelje nezgod, ki imajo za posledico invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca, lahko zahteva tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). To pravico mu daje Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki to področje ureja od svojega 190. člena pa do 193. člena.
Za razliko od zahtevkov ZZZS, so tovrstni zahtevki ZPIZ-a nekoliko manj pogosti, saj so tudi takšni primeri nastanka škode po ZPIZ-u redkejši. Pri ugotavljanju pravice do povrnitve škode, povzročene zavodu, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ni seveda z zakonom določeno drugače. Odškodnina, ki jo ima zavod pravico zahtevati, obsega nastale stroške in celotne zneske pokojnine oziroma drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod, ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih. To pomeni, da škodo zavoda ne predstavljajo le preplačila (neupravičena izplačila) zneska pokojnine ali druge denarne dajatve ampak tudi škoda, ki zavodu nastane zaradi invalidske upokojitve ali izplačevanja postrežnine, kot posledice nezgod ali kaznivih dejanj.
Od delodajalcev lahko ZPIZ zahteva, poleg zgoraj navedenega, tudi povrnitev škode, če ta nastane zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila zmožna za opravljanje določenih del ali nalog, kar se je ugotovilo pozneje ter v primerih, če je škoda nastala zato, ker mu delodajalec ni dal podatkov ali je dal neresnične podatke o dejstvih, od katerih je odvisna pridobitev, odmera ali izguba pravice.
ZPIZ lahko za namene vodenja postopkov za povračilo škode in neupravičeno pridobljenih sredstev, neodplačno pridobiva podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter iz evidenc upravljavcev osebnih in drugih podatkov, kot so inšpektorat za delo, zdravstveni in drugi zavodi, policija ter drugi državni organi, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti zbirajo različne podatke, ki se nanašajo na pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Vse navedeno je le še dodatna potrditev, da se konec koncev slehernemu delodajalcu izplača, da izvede vse potrebne in predpisane ukrepe za varnost in zdravje pri delu ali druge ukrepe, predpisane ali odrejene za varnost ljudi.
