Zdravniška napaka in odškodnina. Trnova pot oškodovanca

Z zdravstvenimi storitvami se sreča prav vsak. Ob poškodbi ali bolezni se zanašamo na zdravnike, na njihovo znanje in spretnosti, da pomagajo pri ozdravljenju. Zdravnikom zaupamo, saj večinoma ne razpolagamo z znanjem, ki bi ga potrebovali za presojo o pravilnosti načina zdravljenja in ustreznosti predpisanih zdravil. Lahko bi govorili skoraj o nadrejenem položaju zdravnika nad bolnikom, saj je vsak v času bolezni ali poškodb, torej v trenutku, ko potrebuje pomoč, še posebej zauplijiv, pa hkrati tudi najbolj ranljiv.

Napake se dogajajo povsod in zdravstvo pri tem ni izjema, napake so del človeške narave. So nekaj, kar se ne da v celoti opraviti. Od zdravnikov se pričakuje, da so pri opravljanju zdravstvene dejavnosti razumni in previdni ter ne kršijo tako imenovanega standarda skrbnosti, ki se od njih zahteva.

Posledice navadno ne nastanejo zgolj zaradi ene same zdravniške napake, ampak se odražajo kot komulacija napačnih odločitev. Med samim zdravljenjem lahko pride do poslabšanja zdravja ali se celo pojavi nova bolezen. Obe situaciji pa sta lahko posledici medicinske napake. Medicinske napake se lahko pojavijo v vseh obdobjih zdravnikovega srečevanja z bolnikom.