Po določilih 179. člena Zakona o delovnih razmerjih, delodajalec delavcu odgovarja za škodo, ki mu je nastala pri delu ali v zvezi z njim, po splošnih pravilih civilnega prava. To seveda pomeni, da je delodajalec dolžan povrniti povzročeno škodo delavcu, ki se je poškodoval med delom oziroma na delovnem mestu, če je delodajalec odgovoren za nastalo škodo.

Zgoraj navedeno izhaja iz splošnega načela subjektivne (krivdne) odgovornosti fizične ali pravne osebe za povzročeno škodo, če je ta nastala zaradi določenega ravnanja (storitve ali opustitve) te fizične ali pravne osebe. Delodajalec ima dolžnost svojim delavcem, v skladu s svojimi zmožnostmi ter seveda pravnimi in varnostnimi predpisi, zagotoviti varno delovno okolje, v katerem je poskrbljeno, da se preprečijo vse predvidljive okoliščine, ki bi lahko bile vzrok morebitni delovni nezgodi. V kolikor tega ne stori, je podana delodajalčeva odgovornost za nezgodo in posledična odškodninska odgovornost, če se izkaže, da je do nezgode prišlo zaradi opustitve zgoraj omenjene dolžnosti delodajalca. Dejstvo, da je do nezgode prišlo po krivdi delodajalca, mora dokazati oškodovani delavec (dokazno breme).

Kdaj vam pripada odškodnina za poškodbo?

Odškodninska odgovornost delodajalca pa je lahko širša od zgolj subjektivne (krivdne) odgovornosti. V primerih, ko pride do nezgode pri delu z nevarno stvarjo (nevarno orodje ali snovi) ali pri nevarni dejavnosti (npr. delo na višini ali v rudniku), odgovarja delodajalec na podlagi svoje objektivne odgovornosti, v skladu z 150. členom Obligacijskega zakonika, ki določa, da za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik, za škodo od nevarne dejavnosti pa tisti, ki se z njo ukvarja. Pri objektivni odgovornosti oškodovanemu delavcu ni potrebno dokazovati odgovornosti delodajalca, tako kot pri subjektivni odgovornosti, kar pomeni, da se delodajalec lahko razbremeni svoje odgovornosti le če sam dokaže, da vzrok nastale škode oziroma nezgode ne izvira iz nevarne stvari ali dejavnosti.

Delodajalec odgovarja tudi za škodo, ki jo tretjim osebam povzročijo pri delu ali v zvezi z delom njegovi delavci oziroma jo delavec na delu povzroči drugemu delavcu, v skladu z določili 147. člena Obligacijskega zakonika, razen če delodajalec dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba (je do nezgode prišlo po krivdi oškodovanca oziroma tretje osebe ali pa zaradi višje sile). Delodajalčeva odgovornost je vselej izključena pri škodi zaradi višje sile (npr. vremena), v kolikor ni bilo možnosti, da bi delodajalec nastanek tovrstne škode vnaprej preprečil z ustreznimi ukrepi.

Obrazec ER8

Pri vsaki delovni nezgodi je obvezno, da delodajalec izpolni obrazec za prijavo nezgode – poškodbe pri delu (nekdanji ER8 obrazec), ki predstavlja prijavo delovne nezgode in na podlagi katerega se tudi dokazuje, da se je nezgoda res zgodila na delovnem mestu. Pomembno je tudi, da poškodovani delavec čim hitreje poišče zdravniško pomoč, kjer se ugotovi obseg in resnost nastalih poškodb. Pogosto se po nastanku delovne nezgode pišejo interni zapisniki o nezgodi ter poročila varnostnih inžinirjev, ki pa jih mora oškodovani delavec vselej natančno prebrati, da ne bi morebiti odgovornost za nastanek nezgode zmotno pripisovali samemu delavcu.

Odškodnino za pretrpljene posledice poškodbe na delovnem mestu, se lahko uveljavlja po sodni poti ali pa zunajsodno, od zavarovalnice, kjer je imel delodajalec v času nezgode zavarovano svojo splošno odgovornost. Tako kot pri drugih oblikah nezgod na javnih mestih,  je tudi pri delovnih nezgodah smotrno poiskati pomoč pravnega strokovnjaka, ki se ukvarja z odškodninskim pravom, saj se laiki največkrat ne zavedajo do kakšne odškodnine so upravičeni oziroma kaj vse lahko zahtevajo.

Odškodnina za poškodbo pri delu
5 (100%) 1 vote