Odškodnina – kaj je to, zakaj smo do nje upravičeni?

Odškodnina je pravica posameznika do denarnega nadomestila za škodo, ki mu je bila povzročena s protipravnim dejanjem. Za razumevanje pravice do izplačila je ključno poznavanje zakonskih podlag in procesov. Ta obsežen pravni vodnik, ki so ga pripravili pravni strokovnjaki največje odškodninske družbe poraVnava, vam nudi vse potrebne informacije za uspešno uveljavljanje vaše odškodnine.

Kaj točno je odškodnina in kdo ima do nje pravico?

Odškodnina je denarno nadomestilo za materialno in nematerialno škodo, ki ga povzročitelj (ali zavarovalnica) plača oškodovancu, da se vzpostavi prejšnje stanje ali ublažijo posledice škode.

Pravico do odškodnine imate, če vam je škoda nastala po krivdi tretje osebe. To velja za širok spekter primerov – od prometnih nesreč in poškodb pri delu, do padcev na javnih površinah ali celo ugriza psa.

»Če ni bilo škode, vam tudi odškodnina ne pripada! To je zelo preprosta razlaga na vprašanje: »Kdaj mi pripada odškodnina?«

Lana Ferhatbegović, pravnica

Osnovna pravna definicija: Razlika med materialno in nematerialno škodo

Slovenska zakonodaja, natančneje Obligacijski zakonik (OZ), razlikuje med dvema glavnima kategorijama škode, ki določata višino vaše odškodnine: materialna in nematerialna škoda.

Postopek uveljavljanja odškodnine v 6 ključnih korakih

Uspešen zahtevek za odškodnino je odvisen od natančnega sledenja postopku. Pravni strokovnjaki poraVnava priporočamo naslednje korake:

Zdravniška obravnava: Nemudoma poiščite zdravniško pomoč. Natančen opis poškodb v zdravniški dokumentaciji je temelj za izračun in izplačilo odškodnine.
Pred kakršnimkoli pogovorom z zavarovalnico kontaktirajte specialista za odškodnine.
Zbiranje dokumentacije: Priprava kompletne medicinske, policijske in druge dokumentacije.
Vložitev zahteve: Pravni strokovnjak vloži formalni in utemeljeni odškodninski zahtevek pri zavarovalnici povzročitelja.
Pogajanja: vodenje pravnih pogajanj o višini izplačila.
Izplačilo: Dogovor s stranko o sprejemu poravnave.

Maksimalna odškodnina: Vloga strokovnjaka poraVnava in izračun odškodnine

Zavarovalnice imajo močno pravno ekipo, katere cilj je znižati izplačilo. Zato je v vašem interesu, da imate ob sebi strokovnjaka za odškodnino.

Zakaj odškodnine ne uveljavljati sami?

Zavedamo se, da je prva misel ob poškodbi pogosto, da se boste uveljavljanja odškodnine lotili sami. Vendar pa je proces izjemno kompleksen in poln pravnih pasti, ki lahko drastično znižajo vaše izplačilo.

Roki zastaranja: Kdaj izgubite pravico do odškodnine?

Poznavanje rokov zastaranja je ključno. Če rok zamudite, pravice do odškodnine ni več:

3-letni rok (Subjektivni): Začne teči, ko ste izvedeli za škodo in povzročitelja.
5-letni rok (Objektivni): Začne teči, ko je škoda nastala.

Kalkulator odškodnine: Kako sodna praksa določa višino izplačila?

Višina odškodnine se ne določa poljubno, temveč na podlagi sodne prakse. Višina je odvisna od:

Intenzivnosti in trajanja telesnih bolečin.
Trajanja in stopnje duševnih bolečin.
Višine stroškov zdravljenja.
Stopnje zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Vrste odškodnin, ki jih uveljavljate v Sloveniji

Odškodnina za prometno nesrečo

Gre za uveljavljanje pravice iz naslova avtomobilske odgovornosti. Pokrijemo:

Poškodbe voznika (v kolikor je krivda na voznikovi strani je voznik prav tako upravičen do odškodnine v kolikor ima sklenjeno AO plus zavarovanje)
Poškodbe potnikov v vozilu (ne glede na krivdo, če niso krivi).
Poškodbe pešcev in kolesarjev.
Materialna škoda na vozilu.

Odškodnina za prometno nesrečo

KLIKNI IN PREBERI

Odškodnina za poškodbo na delu

Pravico do odškodnine imate, če je poškodba nastala zaradi neustreznih varnostnih ukrepov, neustrezne opreme ali pomanjkljivega izobraževanja s strani delodajalca. Odškodnina za poškodbo na delu ni samoumevna, saj je potrebno dokazati krivdo delodajalca – razen pri izjemah, ko govorimo o objektivni odgovornosti.

Odškodnina – pogoji za pridobitev odškodnine

Škoda, ki mora biti resnična in dokazljiva.
Protipravnost, kar pomeni da mora škoda nastati zaradi protipravnega ravnanja povzročitelja.
Vzročna zveza med ravnanjem povzročitelja škode in nastalo škodo.
Krivdno ravnanje, kar pomeni, da mora povzročitelj škode, slednjo povzročiti naklepno oziroma malomarno (t.i. krivdna odgovornost).
Izjemoma pa je lahko povzročitelj odgovoren tudi na podlagi t.i. objektivne odgovornosti, ki je posebna oblika odgovornosti in se jo lahko upošteva samo v primerih, ki so posebej določeni z zakonom.

Primeri objektivne odškodninske odgovornosti so npr. odgovornost za škodo povzročeno med opravljanjem nevarne dejavnosti, odgovornost za škodo, ki izvira od nevarne stvari, odgovornost za škodo , ki izvira iz imetništva nad živaljo, odgovrnost staršev za otroke, itd. Seveda se ob sklicevanju na objektivno odgovornost mora pri vsakem primeru posebej ugotoviti ali so zares podane vse okoliščine za obstoj te vrste odškodninske odgovornosti, saj kot rečeno, gre za posebno obliko odgovornosti, ki velja samo izjemoma, torej zgolj v primerih, ki so vnaprej določeni z zakonom.

Kdaj se lahko zahteva odškodnina?

Odškodnina se lahko zahteva in uveljavlja v primeru, ko nam druga oseba povzroči škodo in je v povezavi s tem, kot opisano zgoraj, tudi odškodninsko odgovorna. Ob vsaki povzročitvi škode sicer še nismo upravičeni do odškodnine v obliki denarnega izplačila, saj se po slovenskem odškodninskem pravu, škodo primarno povrne tako, da odgovorna oseba vzpostavi stanje kot je bilo pred nastankom škode, torej da škodo odpravi (npr. popravilo). Seveda v mnogih primerih nastanka škode, te ni mogoče odpraviti z vzpostavitvijo prejšnjega stanja. V takšnih primerih ima oškodovanec pravico in možnost zahtevati denarno odškodnino, ki predstavlja obliko kompenzacije oziroma zadoščenja za utrpljeno škodo.

Ne glede na to, ali je povzročena premoženjska škoda (t.i. materialna škoda ali škoda na stvareh) ali pa pride do škodnega dogodka v katerem udeleženci utrpijo nepremoženjsko škodo, se odškodnina uveljavlja na enake načine, t.j. z zahtevkom, ki je uperjen zoper odškodninsko odgovorno osebo, uveljavlja pa se lahko neposredno od odgovorne osebe, od zavarovalnice, če ima takšna oseba sklenjeno ustrezno zavarovanje za svojo odškodninsko odgovornost ter seveda v postopku pred sodiščem ali pred drugim javnim organom.

Tudi, če se ne odločite za nas, se hitro oz takoj odločite za nekoga drugega, da vas bo vodil skozi vse pasti, ki vas čakajo na poti do odškodnine

Odškodnina za poškodbo pri delu

KLIKNI IN PREBERI

Za katere stvari se lahko zahteva odškodnina?

Odškodnino se lahko zahteva za tiste negativne (škodne) posledice, ki jih lahko uvrstimo v eno od dveh osnovnih oblik škode opisanih zgoraj in so tudi opredeljene v pravnih predpisih. V primeru utrpljene materialne škode se lahko zahteva odškodnino zaradi poškodovanja ali uničenja stvari, manjvrednosti stvari (npr. zmanjšana vrednost motornega vozila po popravilu), izgubljenega dobička, stroškov popravila ali zdravljenja, zaradi izgubljenega dobička ali pa zaradi čiste premoženjske škode (škoda kot posledica (ne)izvajanja nekega pravnega dejanja).

Pri nepremoženjski škodi se lahko zahteva odškodnino za pretrpljene telesne bolečine (in nevšečnosti pri zdravljenju), za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti, okrnitve svobode ali osebnostne pravice, smrti bližnjega ter zaradi pretrpljenega strahu.

Dnevna odškodnina: nezgodno zavarovanje

KLIKNI IN PREBERI

Kako visoka je lahko odškodnina?

Bistveno vprašanje, ko govorimo o odškodnini je seveda tudi njena višina. Poleg ugotovitve upravičenosti do odškodnine oz. obstoja odškodninske odgovornosti, je določitev višine odškodnine poglavitno vprašanje pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka.

Višina odškodnine se določa v skladu s temeljnimi odškodninskimi načeli. Osrednji načeli sta načelo popolne škode ter načelo primerne in pravične odškodnine. Slednje je razumljivo in pomeni da mora biti odškodnina odmerjena tako, da bo odražala dejansko pretrpljeno škodo in ne bo predstavljala neupravičene obogatitve oškodovanca oziroma krivičnega oškodovanja povzročitelja škode. To načelo velja splošno, tako pri premoženjski, kot pri nepremoženjski škodi.

Načelo popolne odškodnine pa pomeni, da mora biti višina odškodnine tako visoka, da postane premoženjski položaj oškodovanca takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve, torej takšen, kot da škodni dogodek ne bi imel vpliva na premoženje oškodovanca. Temu načelu se sledi v primerih premoženjske škode.

Pri določanju višine nepremoženjske škode pa se upošteva načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Načelo individualizacije pomeni, upoštevanje intenzivnosti in trajanja pretrpljenih bolečin ter strahu, glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. V skladu z načelom objektivne pogojenosti višine odškodnine pa se mora pri njeni odmeri gledati na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi višina odškodnine podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.

Druga “odškodnina”, ki to v bistvu ni.

Na koncu lahko omenimo še denarna izplačila, s katerimi se največkrat srečamo v življenju, pa ne predstavljajo odškodnine in to uradno seveda niso, čeprav se jih pogovorno zelo pogosto imenuje odškodnina. Običajno gre tu za izplačila zavarovalnic, kot so dnevna nadomestila za zdravljenje, izplačila iz kasko zavarovanja in iz drugih polic za premoženjska zavarovanja ali izplačila na podlagi zavarovanja za voznike (t.i. zavarovanje AO plus). Tovrstna izplačila preprosto imenujemo zavarovalnina, saj se izplačujejo v skladu s pogoji zavarovalnic, ki veljajo za posamezna zavarovanja in predstavljajo dajatev zavarovalnice, kot je določena v zavarovalni pogodbi.