Iz Združenja bank Slovenije (ZBS) so sporočili, da je v sodbi s 25. oktobra vrhovno sodišče razveljavilo odločitev višjega sodišča o ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih zaradi neustrezne izpolnitve pojasnilne dolžnosti banke kot materialnopravno natančno. Gre za enega od primerov, ki je na sodišču zato, ker je na začetku leta 2015 švicarska centralna banka odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto pri 1,20 franka za evro, kar je močno prizadelo posojilojemalce v švicarskih frankih.
Združenje Frank si prizadeva sistemsko ureditev problematike, vendar ker le te ni, v tem primeru posamezne primere tožb bank rešujejo sodišča. Gre za primer posojilojemalca proti Sprakasseju, tako navaja spletno Delo. Odvetnik posojilojemalca Robert Preininger je za Delo povedal, da je takšno odločitev pričakoval, da višje sodišče ni upoštevalo meril, ki jih je letos maja postavilo vrhovno sodišče, ki je prvič razveljavilo ničnost pogodbe. Navaja tudi, da pričakuje, da bo višje sodišče ugodilo njegovi pritožbi, vendar sodbe ne bo spremenilo, ampak jo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V ZBS-ju, kjer se ves čas zavzemajo za individualizacijo teh sporov, so glede tega primera navedli, da je vrhovno sodišče v sodbi izpostavilo, da posledica kršitve pojasnilne dolžnosti ne more biti ničnost kreditne pogodbe ali pogodbena določila, če to določilo ni nepošteno ampak zgolj nejasno.
Po mnenju sodišča namreč jasni in razumljivi pogodbeni pogoji ne morejo biti predmet ocene (ne)prištevnosti. Sodišča morajo pri presoji kreditnih pogodb v švicarskih frankih upoštevati, da slovenska potrošniška zakonodaja pojasnilne dolžnosti ni podrobneje urejala in ni predpisovala specifičnih zadev oz. načina pravilne izpolnitve pojasnilne dolžnosti. Predmet presoje sodišča je torej izpolnitev pojasnilne dolžnosti v vsaki posamezni zadevi posebej ob upoštevanju vseh konkretnih okoliščin te zadeve. V ZBS-ju so povzeli še, da pri tem morebitna odsotnost predloženih simulacij v nobenem primeru ne sme biti odločilna. Sodišče je po njihovih navedbah še poudarilo, da pretirana skrb za potrošnika ni v skladu s pojmovanjem posameznika kot razumnega, preudarnega, avtonomnega in svobodnega subjekta. Pretirana skrb ima lahko enak učinek kot lahko človekovo svobodo in dostojanstvo ogroža premajhna skrb. Ravnotežje med njima izraža pojasnilna dolžnost, torej mehanizem, ki potrošniku omogoči seznanitev s potrebnimi informacijami, na podlagi katerih bo lahko sprejel odločitev, ki jo sam oceni kot zase najsprejemljivejšo. Potrditev vrhovnega sodišča je bila tudi, da Banka Slovenije v svojih publikacijah ni mogla napovedati apreciacije švicarskega franka, zlasti v letih 2011 in 2015. Glede obdobja in obsega spremembe menjalnega tečaja zanesljive in natančne napovedi niso mogoče. Nepoznavanje prihodnosti in neobvladane dejavnikov, ki vplivajo na izvedbo tveganja so v sami naravi tveganja.
V ZBS-ju so še dodali, da vpliv določenih dejavnikov je za strokovnjake do določene mere predvidljiv, noben strokovnjak pa ne more predvideti enostranskih ukrepov, kakšen je bil ukrep švicarske centralne banke iz leta 2015, ki je ime odločen vpliv na vrednost švicarskega franka.