Vrhovno sodišče je v primeru spolnega napada pritrdilo višjemu sodišču in s tem potrdilo desetmesečno zaporno kazen za obtoženca. Primorec, ki je leta 2015 svojo znanko med spanjem spolno napadel, je bil sicer na novogoriškem okrožnem sodišču najprej obsojen na leto in tri mesece zapora zaradi kaznivega dejanja posilstva.

Po pritožbi obtoženca na sodbo novogoriškega okrožnega sodišča je koprsko višje sodišče julija 2017 odločilo, da ni šlo za posilstvo, temveč za milejše kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe. Menilo je, da kaznivo dejanje posilstva ni podano, če storilec uporabi silo šele po tistem, ko že pride do spolnega odnosa. Napadalec je namreč, pijano žrtev, napadel med spanjem. Ko se je ta prebudila, ji je z roko zaprl usta in jo s silo telesa zadržal pod seboj tako dolgo, dokler ni končal spolnega napada.

V drugo je koprsko višjo sodišče v delno spremenjenem senatu ocenilo, da v resnici ni šlo za zlorabo slabotne osebe. Menilo je, da je verjetno res šlo za posilstvo, vendar pa so obtoženega zaradi načela prepovedi spremembe na slabše v drugo lahko obsodili le za blažje kaznivo dejanje prisiljenja in mu izrekli novo pravnomočno kazen deset mesecev zapora.

Vrhovno sodišče pa je torej pred kratkim v drugo pritrdilo višjemu sodišču in ocenilo, da je bilo obtoženčevo dejanje konkretizirano z dejstvi, ki izpolnjujejo (tudi) vse znake kaznivega dejanja prisiljenja, ter da so ta dejstva ves čas postopka nespremenjena. S tem je tudi potrdilo milejšo, desetmesečno zaporno kazen.

Sodba koprskega višjega sodišča, ki je moškega, ki je spolno občeval z družinsko prijateljico proti njeni volji, ko je pijana zaspala, spoznalo za krivega kaznivega dejanja prisiljenja, je močno odmevala v javnosti. Prisiljenje sicer ne spada med kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, javna polemika pa se je vrtela okoli definicije kaznivega dejanja.

V javnosti je bilo veliko kritik na račun odločitve višjega sodišča in tudi na račun definicije posilstva v kazenskem zakoniku. Z ministrstva za pravosodje so sprva sporočili, da zaenkrat ne predvidevajo spremembe opisa kaznivega dejanja posilstva. Nato pa je ministrica Andreja Katič sredi letošnjega januarja poudarila, da je posilstvo kaznivo dejanje in da je potrebna ničelna toleranca do vsakega nasilja. Kot je dejala, je nesprejemljivo, da se v zvezi s tem v javnosti porajajo dvomi, zato se je zavzela za tehten premislek o spremembi kazenskega zakonika. Nekatere države, na primer Nemčija in Švedska, so definicijo posilstva že spremenile na način, da se za posilstvo štejejo vsi spolni odnosi brez privolitve.

Samo deset mesecev zapora za spolni napad
Ocenite to stran