Prijava škode po divjadi – kako postopati v primeru prometne nesreče z udeležbo divjadi?
Kaj hitro se nam lahko pripeti prometna nesreča, v kateri s svojim z vozilom zadenemo divjo žival, ki nam je s prečkanjem cestišča zaprla pot.
Predpisi, ki urejajo varnost v cestnem prometu, nam nalagajo upoštevanje prometne signalizacije ter takšno vožnjo, ki naj bi vedno bila prilagojena razmeram na cestišču, v nasprotnem primeru gre namreč za kršitev cestno prometnih predpisov. V konkretnem primeru je tako potrebno upoštevati omejitve hitrosti in postavljene opozorilne znake. Kaj pa, ko kljub upoštevanju hitrosti in zahtevane previdnosti pride do povozitve divjadi? Ali obstaja prekrškovna odgovornost voznika? Kdo v takem primeru prevzame odgovornost za povrnitev škode na vozilu, ali pa celo za škodo zaradi poslabšanega zdravja udeležencev?
S stališča prekrškovne odgovornosti za prometno nesrečo, gre v primerih trka z divjadjo za prometno nesrečo, ki je voznik ni mogel preprečiti in v takem primeru tudi ne more biti odgovoren. Zato se tovrstne prometne nesreče zaključujejo z napisanim uradnim zaznamkom s strani policije, le-ta pa služi kot osnova za nadaljnje zavarovalniške odškodninske postopke.
V kolikor imamo za te namene sklenjen delni kasko (za škodo na vozilu, povzročeno s povozitvijo divjadi ali delni kasko za svetlobna telesa in steklene površine) ali polni kasko (za škodo na vozilu, ki izvira iz naše krivde), potem bo naša zavarovalnica povrnila nastalo škodo v okviru obveznosti, kot izhaja iz zavarovalne police.
Ravno tako bo v primeru polnega kaska zavarovalnica krila celotno škodo, v kolikor ob izogibanju divjadi (pa le te ne povozimo) povzročimo prometno nesrečo z materialno škodo na vozilu. Težava pa v takem primeru nastane, če imamo zgolj delni kasko zaradi divjadi. Ker le-ta krije škodo na vozilu zgolj zaradi divjadi, nam le-to zavarovalnica ne bo povrnila, saj do stika z živaljo ne bo prišlo. V kolikor pa je stik bil in je divjad kljub temu pobegnila, je potrebno stik z divjadjo dokazovati (sledi dlake, krvi na vozilu,…). V tem primeru je najboljše poklicati policijo, ki tovrstne dokaze zavaruje, napiše uradno poročilo oz. zaznamek ter nam prihrani morebitna kasnejša neprijetna presenečenja na zavarovalnici.
Če cestni odsek, kjer smo doživeli prometno nesrečo (trk z divjadjo), ni bil opremljen z znakom, ki bi nas opozarjal na nevarnost, pa je po 7. odst. 54. člena Zakona o divjadi in lovstvu, podana odgovornost upravljavca lovišča. Zakon namreč določa, da za škodo na divjadi in na vozilu, ki jo povzroči trk divjadi in premikajoče se vozilo, odgovarja upravljavec lovišča, v kolikor se ugotovi, da je škoda nastala zaradi dejanj upravljavca.
Tukaj kot dejanje upravljavca šteje tudi dejanje, ki bi ga moral storiti (postavitev znaka), pa ga zaradi malomarnosti ni storil. V kolikor sta oba (voznik in upravljavec) storila vse potrebno, da do škode ne bi prišlo, je podana upravljavčeva odgovornost za škodo na divjadi in voznikova za škodo na vozilu. Torej, vsak krije svoj del škode.
Da so tovrstne nesreče v Sloveniji res pogoste, priča tudi podatek, da je v letu 2010 bilo povoženih 5902 srn, 135 jelenov, 101 divji prašič in 4 medvedi. Za preprečitev tovrstnih nesreč pa lahko z varno in premišljeno vožnjo največ storimo kar sami.
Rok Bosina, univ.dipl.prav.
