V začetku aprila se je zaključil 24. avtomobilski salon v Ljubljani, na katerem se je ponovno govorilo o eni izmed bolj perečih tem avtomobilizma: uradne številke o porabi goriva avtomobilov se lahko precej razlikujejo od dejanske porabe.
Potrošniške organizacije se s tem ukvarjajo že več let, vse odkar so okoljevarstveniki zaznali povečanje razlike med številkami, ki jih vidimo pri vsakem avtomobilu na papirju in tistimi, ki jih ljudje dejansko dosegajo med vožnjo. Skorajda šokanten je podatek, da je pred petnajstimi leti ta razlika bila nižja od deset odstotkov, danes pa narašča čez 30, včasih celo čez 40 odstotkov. Seveda so k takšnim odstopanjem v veliki meri pripomogli tudi različni načini in metode merjenja, ki omogočajo dokaj nerealne oziroma nizke stopnje porabe (npr. opravljanje meritev v idealnem okolju, ob optimalni porabi goriva).
Pri potrošniški organizaciji Slovenije so opravili raziskavo, v kateri so zajeli 25 dizelskih in 25 bencinskih avtomobilov, ki najpogosteje vozijo po naših cestah. To so registrirani avtomobili od letnika 1990 do 2013. Iz raziskave se vidi, kako je naraščal razpon med laboratorijskimi in realnimi vrednostmi. Zanimiva je na primer ugotovitev, da ima najmanjšo povprečno porabo pri dizelskih Volkswagnovih Golfih, Golf serije II z začetka devetdesetih let. Podobno je pri Renaultu Cliu. Razpon je bistveno nižji pri starejših avtomobilih in narašča z novejšimi letniki.
V javnosti je povezavi s to problematiko gotovo najbolj odmevalo razkritje o Volkswagnovem zavajanju glede porabe goriva, ko je jeseni 2015 ta nemški avtomobilski koncern priznal, da je pri podatkih o izpustih ogljikovega dioksida zavajal potrošnike. To početje je omenjenega proizvajalca avtomobilov stalo več sto milijonov evrov, posredno pa po nekaterih ocenah, več kot dve milijardi evrov, da o škodi za ugled te družbe sploh ne govorimo.
Lahko si ogledate več vsebin o odškodninah na spletni strani : Poravnava – odškodnina domača stran ali na blogu z veliko koristnimi članki iz področja prava
