Obligacijski zakonik (OZ) v svojem 131. členu določa, da kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. To določilo je pravna podlaga, kakor tudi načelno izhodišče slehernega odškodninskega zahtevka zaradi povzročene škode – tudi v prometni nesreči.

Kako do odškodnine pri prometni nesreči ?

V primeru udeleženosti v prometni nesreči, ste upravičeni do povrnitve škode (odškodnine) za škodo, ki bi vam morebiti nastala v tej nesreči. Torej za t.i. materialno ali premoženjsko škodo (npr. poškodbe na vozilu), prav tako pa do odškodnine pri prometni nesreči za nematerialno oziroma nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih in duševnih bolečin, kakor tudi strahu.

Pri materialni škodi gre običajno za jasno določljiv obseg škode, ki ga je možno oceniti. Odškodnina za prometno nesrečo se tukaj uveljavlja po t.i. načelu restitucije oziroma vzpostavitve prejšnjega stanja, ki se lahko doseže z odpravo posledic škode (npr. s popravilom) ali pa z zagotovitvijo nadomestnega vozila oziroma z izplačilom denarne protivrednosti slednjega (npr. v primerih totalne škode).

Pri odškodnini za posledice telesnih poškodb, torej nematerialne škode, je postopek nekoliko kompleksnejši, saj ne gre za načelo vzpostavitve prejšnjega stanja (restitucije), ker to seveda ni mogoče, temveč za načelo denarne kompenzacije (nadomestila), kot zadoščenje za pretrpljeno oziroma prizadejano škodo. Pri nepremoženjski škodi se lahko zahteva odškodnino le v primerih, ki so kot pravno priznana škoda določeni v Obligacijskem zakoniku. To so pretrpljene telesne in duševne bolečine ter strah.

Telesne bolečine običajno nastopajo še z nevšečnostmi pri zdravljenju, odškodnina za njih pa se določa v skladu z načelom subjektivnosti (okoliščine konkretnega primera) ter objektivnosti (višina odškodnin v podobnih primerih iz preteklosti). Višine odškodnin določajo sodišča s svojo prakso, kateri pa naj bi sledile tudi zavarovalnice. Odškodnina oziroma njena višina, je v posameznih primerih odvisna tako od obsežnosti poškodb, kot tudi od ravnanja oškodovanca takoj po nesreči, kar pomeni, da je lahko ta precej različna tudi v podobnih primerih, torej navkljub načelu objektivnosti pri določanju višine odškodnin.

Pravna podlaga za odškodnino pri duševnih bolečinah, postavlja Obligacijski zakonik. Odškodnino zaradi pretrpljenih duševnih bolečin lahko terjamo zaradi zmanjšanje življenjske aktivnosti, skaženost, razžalitve dobrega imena in časti, okrnitve svobode ali osebnostne pravice ter smrt bližnjega.

Strah se ocenjuje glede na občuteno intenzivnost le-tega, seveda glede na okoliščine konkretne nezgode, podobne primere ter obseg telesnih poškodb in morebitnih zapletov pri zdravljenju.

Vsekakor je smiselno in koristno, da se čimprej po nesreči oglasite pri urgentnem ali osebnem zdravniku na pregled. Po prometni nesreči so ljudje praviloma vedno pod vplivom adrenalina, zato škode ne morete sami zanesljivo oceniti. Šele zdravnik je usposobljen preveriti, če je z vami vse v redu. Tudi majhna poškodba je lahko usodna, saj lahko prikriva kaj večjega, česar se zaradi šoka in adrenalina marsikdo niti ne zave.

V primerih, da se odločite, da boste uveljavljali odškodnino za poškodbo pri prometni nesreči in zahtevali izplačilo odškodnine od zavarovalnice, je smotrno poiskati pomoč pravnega strokovnjaka, ki se ukvarja z odškodninskim pravom, saj se laiki največkrat ne zavedajo do kakšne odškodnine so upravičeni oziroma kaj vse lahko zahtevajo.

Do odškodnine pri prometni nesreči so v vsakem primeru upravičeni potniki ter voznik, v kolikor ni odgovoren za prometno nesrečo. Voznik, ki povzroči prometno nesrečo pa je do denarne kompenzacije upravičen le, če ima sklenjeno AO+ zavarovanje (zavarovanje voznika za telesne poškodbe), seveda v skladu z omejitvami in izključitvami, ki jih določajo splošni pogoji konkretnega zavarovanja.

Za več informacij pokličite našega pravnika:

Odškodnina za poškodbo pri prometni nesreči
4.5 (90%) 2 votes