Poškodba pri delu je danes nekaj povsem običajnega, še posebej, če se ukvarjamo z nevarno dejavnostjo, kot je na primer delo na višini, gradbeništvo ali podobno.
Po določilih 179. člena Zakona o delovnih razmerjih, delodajalec delavcu odgovarja za poškodbo pri delu ali v zvezi z njim, po splošnih pravilih civilnega prava. To seveda pomeni, da je delodajalec dolžan povrniti povzročeno škodo delavcu, ki se je poškodoval med delom oziroma na delovnem mestu, če je delodajalec odgovoren za nastalo škodo.
Subjektivna/krivdna odgovorost delodajalca za poškodbo pri delu
Poškodba pri delu oz. odškodnina iz tega naslova ali pa še bolje odgovornost delodajalca, izhaja iz splošnega načela subjektivne (krivdne) odgovornosti fizične ali pravne osebe za povzročeno škodo, če je ta nastala zaradi določenega ravnanja (storitve ali opustitve) te fizične ali pravne osebe.
Delodajalec ima dolžnost svojim delavcem, v skladu s svojimi zmožnostmi ter seveda pravnimi in varnostnimi predpisi, zagotoviti varno delovno okolje, v katerem je poskrbljeno, da se preprečijo vse predvidljive okoliščine, da je poškodba pri delu manj verjetna ali pa, da do njeh ne more prti.
V kolikor tega ne stori, je podana delodajalčeva odgovornost za nezgodo in posledična odškodninska odgovornost, če se izkaže, da je do nezgode prišlo zaradi opustitve zgoraj omenjene dolžnosti delodajalca.
Dejstvo, da je poškodba pri delu krivda delodajalca, mora dokazati oškodovani delavec (dokazno breme). Kot smo omenili že na začetku pa je delodajalec za nastalo škodo lahko odgovoren že s tem, ko se ukvarja z nevarno dejavnostjo.
ZELO POMEMBNO: Četudi ste prejeli vsa zaščitna sredstva iz strani podjetja v katerem delate, se delodajalci ne morejo izogniti objektivni odgovornosti.
To pomeni, da vam v “nekaterih” primerih poškodbe na delu, skoraj vedno pripada tudi odškodnina!
Poškodba pri delu – kdaj vam pripada odškodnina?
Odškodninska odgovornost delodajalca pa je lahko širša od zgolj subjektivne (krivdne) odgovornosti.
Poškodba pri delu v primeru dela z nevarno stvarjo (nevarno orodje ali snovi) ali pri nevarni dejavnosti (npr. delo na višini ali v rudniku), odgovarja delodajalec na podlagi svoje objektivne odgovornosti, v skladu z 150. členom Obligacijskega zakonika, ki določa, da poškodba pri delu zaradi ali z nevarno stvarjo, odgovarja njen imetnik, za škodo od nevarne dejavnosti pa tisti, ki se z njo ukvarja.
Pri objektivni odgovornosti oškodovanemu delavcu ni potrebno dokazovati odgovornosti delodajalca, tako kot pri subjektivni odgovornosti, kar pomeni, da se delodajalec lahko razbremeni svoje odgovornosti le če sam dokaže, da vzrok nastale škode oziroma nezgode ne izvira iz nevarne stvari ali dejavnosti.
Delodajalec odgovarja tudi za škodo, ki jo tretjim osebam povzročijo pri delu ali v zvezi z delom njegovi delavci oziroma jo delavec na delu povzroči drugemu delavcu, v skladu z določili 147. člena Obligacijskega zakonika, razen če delodajalec dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba (je do nezgode prišlo po krivdi oškodovanca oziroma tretje osebe ali pa zaradi višje sile).
Delodajalčeva odgovornost je vselej izključena pri škodi zaradi višje sile (npr. vremena), v kolikor ni bilo možnosti, da bi delodajalec nastanek tovrstne škode vnaprej preprečil z ustreznimi ukrepi.
POZOR – Poškodba pri delu, obrazec ER8 : prijava poškodbe pri delu
Pri vsaki delovni nezgodi je obvezno, da delodajalec izpolni obrazec prijava poškodbe pri delu (nekdanji ER8 obrazec), ki predstavlja prijavo delovne nezgode in na podlagi katerega se tudi dokazuje, da se je nezgoda res zgodila na delovnem mestu.
Pomembno je tudi, da poškodovani delavec čim hitreje poišče zdravniško pomoč, kjer se ugotovi obseg in resnost nastalih poškodb. Pogosto se po nastanku delovne nezgode pišejo interni zapisniki o nezgodi ter poročila varnostnih inžinirjev, ki pa jih mora oškodovani delavec vselej natančno prebrati, da ne bi morebiti odgovornost za nastanek nezgode zmotno pripisovali samemu delavcu.
Odškodnino za pretrpljene posledice poškodbe na delovnem mestu, se lahko uveljavlja po sodni poti ali pa zunajsodno, od zavarovalnice, kjer je imel delodajalec v času nezgode zavarovano svojo splošno odgovornost. Mi vedno predlagamo poskus izvensodne poravnave z zavarovalnico od delodajalca.
Tako kot pri drugih oblikah nezgod na javnih mestih, je tudi pri delovnih nezgodah nujno poiskati pomoč pravnega strokovnjaka, ki se ukvarja z odškodninskim pravom, saj se laiki največkrat ne zavedajo do kakšne odškodnine so upravičeni oziroma kaj vse lahko zahtevajo.
Svoj primer predajte strokovnjakom za odškodnine
Če je pred časom veljalo, da si lahko zavarovalnino (dnevno odškodnino in invalidnost), v celoti urejamo sami, je danes, za ta domnevno preprost postopek, iz strani odškodninskih strokovnjakov zelo odsvetovano, da ga vodite sami. Torej – ne urejajte tega sami!
Postopek pridobivanja odškodnine, če se vam je poškodba zgodila pri delu, je v primerjavi z dnevnim nadomestilom neprimerljivo zahtevnejši postopek, ki ga nikakor ne smete urejati sami.
Poravnava d.o.o. je največje odškodninsko podjetje v Sloveniji in naš nasvet je: “Tudi, če se ne odločite za nas, se za reševanje tovrstnih primerov, čim prej obrnite na nekoga drugega! Seveda mora biti strokovnjak na odškodninskem področju in nujno vas mora voditi skozi celoten postopek.”
Poravnava d.o.o. je edino odškodninsko podjetje s certifikatom Platinasta boniteta odličnosti, ki nam ga je podelilo evropsko analitično podjetje Bisnode d.o.o.. Gre za najprestižnejšo obliko nagrade iz njihove strani za katero je potrebno najmanj 8 let rednega nadzora.
Poškodba pri delu – kaj naj naredim oz. na kaj moram biti pozoren?
- delodajalcu oz. nadrejenemu morate dokazljivo prijavite vse nepravilnosti (sms, mejl, …)
- poslikajte/posnemite kraj nezgode in verjeten vzrok za nezgodo
- preberite kaj podpišete
- pri osebnem zdravniku lahko poveste svoj potek nezgode, ki bo vpisan v uradni obrazec ER-8, prijava nezgode pri delu
- pozorno in razumljivo preberite vsak uraden dokument, ki ga prejmete v zvezi z vašo poškodbo
“Bojim se delodajalca”
Zelo redko se zgodi, da bi nam stranka tožila, da ji delodajalec grozi, po tem, ko se je zgodila poškodba pri delu in se zahteva odškodnina. Pride pa lahko tudi do tega.
Kako postopati v takšnem primeru?
- Ne prepirajte se z delodajalcem ampak mu poskušajte razložiti, da gre za vašo pravico in, da v tej fazi ne gre za tožbo zoper podjetje temveč le za poskus izvensodne poravnave z zavarovalnico.
- Če ne boste uspešni, potem se mora z vašim delodajalcem pogovoriti vaš zastopnik. Se pravi mi!
- Po našem pogovoru z delodajalcem in z razlago, da poškodba pri delu in odškodnina nista v ničemer sporni za podjetje, se bo ogreto ozračje ohladilo in prepričani smo, da bomo lahko nadaljevali s postopkom. Še vedno je bilo tako