Bolniška odsotnost predstavlja razmeroma pogost pojav, ki lahko pomeni večje ali manjše breme, bodisi za delodajalca kakor tudi ZZZS. Z vidika delodajalca bolniške niti ne predstavljajo tolikšne težave oziroma obremenitve z finančnega vidika, težava je predvsem v tem, da je potrebno za čas bolniške odsotnosti zaposlenega, oziroma njegovo delo, nadomestiti. To je tudi razlog, da se vse več delodajalcev odloči za nadzor zaposlenega, kadar sumijo, da zaposleni ne upošteva navodil pristojnega zdravnika. V praksi je namreč že prihajalo do primerov, da so zaposleni v času svoje bolniške odsotnosti opravljali pridobitno dejavnost ali pa so neupravičeno odpotovali iz svojega kraja bivanja.
Kdaj se torej lahko delodajalec odloči, da bo izvedel nadzor nadel zaposlenim, ki je na bolniški? Če delodajalec sumi, da zaposleni izkoriščajo bolniško odsotnost za druge namene, se lahko odloči za izvedbo nadzora, kar lahko stori sam ali pa najame detektiva. Detektivi izvajajo nadzor in zbirajo informacije skladno z Zakonom o detektivski dejavnosti in smejo ob sumu zlorabe od pristojnega zdravnika pridobiti le podatke o obstoju in času trajanja bolniške odsotnosti ter podatke o dovoljenem režimu gibanja, ne smejo pa pridobiti podatkov o režimu zdravljenja. Delodajalec ima pravico do kontrole bolniške odsotnosti prvih 30 dni. Tovrstno kontrolo običajno urejajo interni pravilniki delodajalca, ki mu omogočajo, da ukrepa pri pogostejših izostankih od dela. Kadar je delavec bolniško odsoten več kot 30 dni, nadzor izvaja laični nadzornik ZZZS.
Kdaj je neko ravnanje delavca, odsotnega na bolniški že kršitev le-te, je seveda v veliki meri odvisno od tega, kakšen režim zdravljenja določi zdravnik (npr. zgolj ležanje, ali so dovoljeni kratki sprehodi, ali je smiselno bivanje v toplicah ali na morju, itd). Le v primeru, ki je določen v režimu rehabilitacije, lahko oseba zapusti stanovanje ali kraj bivanja. Slednje določilo je vsekakor potrebno upoštevati, saj lahko delodajalec, v skladu z zakonom, delavcu celo izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije.
Odškodnina – kaj je to, zakaj smo do nje upravičeni?
Kaj je pravzaprav odškodnina? Pojem odškodnina kot nadomestila ali povrnitve utrpljene škode je pravni pojem, kar pomeni, da odškodnino lahko pridobimo samo v primerih, ko