Pomena sorodstvenih vezi se na splošno v pravu vse premalokrat zavedamo. Sorodstvo ni pomembno le pri pravnih predpisih, ki urejajo družinska razmerja ali pa dedovanje, temveč tudi pri upravičenosti do zavarovalnega kritja s strani zavarovalnic, v primeru poškodb na zasebnih površinah (npr. v stanovanjih, hišah, na dvoriščih).
Večina zavarovalnic namreč izključuje kritje za odškodnine zaradi poškodb zavarovančevih sorodnikov, kadar se le-ti poškodujejo na zasebni površini zavarovanca, zato je pomembno, da se zavedamo kateri so naši sorodniki v prvem, drugem, tretjem in četrtem kolenu. Običajno namreč velja izključitev zavarovalnega kritja do vštetega 4. kolena sorodstva tako v ravni kot v stranski liniji.
V našem pravnem redu je sorodstvo krvno razmerje med predniki in njihovimi potomci, kot tudi razmerje potomcev med seboj. Zakonec torej ni sorodnik (npr. zakon o dedovanju govori o “zakoncu in sorodnikih”) . Sorodstvo označujemo s črtami (linijami, vrstami) in s stopnjami (koleni).
Sorodniki v ravni vrsti so stari starši, starši, otroci, vnuki, pravnuki, itd.
Sorodniki v stranski vrsti so bratje, sestre, nečaki oziroma nečakinje, strici, tete, itd., torej tisti, s katerimi imamo skupnega prednika. Stopnjo sorodstva določimo tako, da preštejemo število rojstev, ki ločujejo prednika in potomca.
Kdo točno so torej naši sorodniki glede na stopnjo?
V prvem kolenu so v sorodu starši in otroci. Sorodniki v drugem kolenu so stari starši in njihovi vnuki (v ravni vrsti) ter bratje in sestre (v stranski vrsti). V tretjem kolenu so sorodniki prastari starši in pravnuki (v ravni vrsti) ter tete /strici s svojimi nečaki/nečakinjami (v stranski vrsti). V četrtem kolenu pa so v ravni vrsti sorodniki praprastari starši s prapravnuki , v stranski vrsti pa bratranci in sestrične staršev (pogovorno »mrzli« strici in tete).
