Izplačilo odškodnin malim delničarjem
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pred dnevi uvedlo postopek, ki ga je slovenska javnost pričakovala že nekaj let. Gre za postopek, ki se zoper Slovenijo vodi zaradi več vprašanj povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za male delničarje in imetnike podrejenih obveznic, katerih premoženje je bilo izbrisano ob sanaciji bank konec leta 2013. V omenjenem postopku je združenih osem primerov, v zvezi katerih so prizadeti prve tožbe na ESČP vložili že leta 2014.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je sicer oktobra 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris kapitala in podrejenih obveznosti bank ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki nekdanjim imetnikom ni omogočil ustavno skladne uveljavitve pravice do sodnega varstva za vse morebitne že vložene in bodoče odškodninske tožbe proti Banki Slovenije. Ustavno sodišče je sicer ob tem naložilo Državnemu zboru, da mora do maja 2017 zakonodajo uskladiti tako, da bodo izbrisani imetniki kvalificiranih obveznosti v bankah upravičeni do učinkovitega sodnega varstva, a se to vse do danes ni zgodilo.
Negotovost v zgodbi o sanaciji bank je sicer prvo prekinilo Celjsko Okrožno sodišče, ki je konec septembra 2018 izreklo sodbo, katera se sicer nanaša na vprašanje kršitve pojasnile dolžnosti banke, toda z njo je sodišče naložilo banki vrniti vplačani znesek razlaščeni znesek, pri čemer sodba sicer še ni pravnomočna, pomeni pa simboličen korak proti vračilu izgubljenega denarja malim delničarjem in imetnikom podrejenih obveznic oziroma k odškodninam za nastalo škodo.
Državni zbor sicer pripravlja zakon, ki bo razlaščenim imetnikom omogočil pravico do sodnega varstva, zaradi česar so sodni postopki povezani z izbrisom povečini prekinjeni do sprejema tega zakona, toda vse bolj kaže na to, da nas bo v reševanju tega problema znova prehitelo ESČP in naši državi ponovno neposredno naložilo izplačilo odškodnin.
