Nemški pregovor pravi, da smrt in dedovanje prinašata veliko skrbi.
Žal se pogosto dogaja, da se po obdobju žalovanja dediči še vrsto let srečujejo na sodišču. Da bi se temu izognili, je dobro vedeti, kdo in pod kakšnimi pogoji deduje, če zapustnik ni naredil oporoke.
Slovensko dedno pravo namreč pozna oporočno dedovanje in dedovanje na podlagi zakona o dedovanju.
Če zapustnik ni naredil oporoke, se dedna pravica ugotavlja glede na to, v kakšnem razmerju so bile osebe z zapustnikom.
Dedovanje – prvi dedni red
Prvi dedni red predstavljajo otroci zapustnika in njegov zakonec. Te osebe dedujejo po enakih delih.
Npr. Zapustnik A ima dve hčeri B in C ter ženo D. V navedenem primeru dedujejo B 1/3, C 1/3 in D1/3.
Dedovanje – drugi dedni red
V drugem dednem redu se uvede dedovanje le, če zapustnik ni zapustil potomcev. To pomeni, da zakonec ne deduje celotne zapuščine v prvem dednem redu, ampak deduje skupaj z zapustnikovimi starši v drugem dednem redu.
Zapustnikovi starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih, zapustnikov zakonec pa deduje drugo polovico zapuščine. Če zapustnik ni zapustil zakonca, dedujejo zapustnikovi starši vso zapuščino po enakih delih.
Npr. zapustnik A ni zapustil potomcev, ima pa zakonskega partnerja B in še živeče starše C in D. V tem primeru zakonec B deduje 1/2, starša pa C 1/4 in D 1/4.
Če sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom, dedujejo del zapuščine, ki bi šel vsakemu od njiju, če bi bil preživel zapustnika, potomci na podlagi vstopne pravice, kot izhaja iz prejšnjega primera, so to njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci.
Dedovanje – tretji dedni red
Zapustnik, ki ni zapustil ne potomcev ne staršev in tudi ti niso zapustili nobenega potomca in ne zakonca, dedujejo njegovi dedi in babice. Eno polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani.
Ded in babica iste strani dedujeta po enakih delih. Če je kateri od teh dveh prednikov ene strani umrl pred zapustnikom, dedujejo del zapuščine, ki bi mu šel, če bi bil preživel zapustnika, njegovi otroci, njegovi vnuki in njegovi nadaljnji potomci, na podlagi vstopne pravice.
Za dedovanje deda in babice ene strani in njihovih potomcev na splošno velja uporaba pravila, po katerih dedujejo zapustnikovi starši in njihovi potomci.
Dedovanje in država (Kdaj »deduje« država)?
Zapuščina postane last Republike Slovenije samo v primeru, ko zapustnik ni zapustil nobenega dediča, ali v primeru, ko bi se vsi dediči odpovedali pravici do dedovanje.
V kolikor imate vprašanje glede dednega prava, vam svetujemo, da pokličete poraVnavo Koper na številko 030 300 607 oz. se brez odlašanja obrnete na nekoga, ki vas bo poučil o vašim pravicah in obveznostih v zapuščinskem postopku.
poraVnava Koper
