Poškodba na delu in odškodnina
Poškodba na delu je dogodek, ki lahko močno vpliva na vaše zdravje, finančno stabilnost in življenjski ritem. Ko pride do poškodbe na delu ali na službeni poti, ima delavec po zakonu pravico do odškodnine, v kolikor se dokaže odgovornost delodajalca za nezgodo (razen v primerih, ko gre za objektivno odgovornost). Vendar pa mnogi prejmejo odškodnino v bistveno nižjem znesku, kot bi jim pripadal. Razlogi? Pomanjkanje informacij, napačni koraki takoj po poškodbi in napake pri komunikaciji z delodajalcem ali zavarovalnico.
V tem vodiču razkrivamo 5 ključnih nasvetov, kako ravnati po poškodbi na delu, da zaščitite svoje pravice in si zagotovite najvišjo možno odškodnino. Ne glede na to, ali ste utrpeli poškodbo zaradi padca, neustrezne zaščitne opreme ali nevarnega delovnega okolja, bodo ti koraki pomembno vplivali na uspeh vaše odškodninske zahteve.
Ste se poškodovali pri delu? NUJNO preberite kako ravnati po poškodbi pri delu!
1. TAKOJ POIŠČITE ZDRAVNIŠKO POMOČ
Prvi korak po poškodbi na delu, kot tudi po vsaki drugi poškodbi, je seveda čimprejšnje iskanje zdravniške pomoči. V najkrajšem možnem času se obrnite na najbližji urgentni center, kjer vas bojo primerno oskrbeli. Natančno navedite sam način poškodbe in poskrbite, da bo to zapisano tudi v samem izvidu. Zdravniško pomoč je potrebno poiskati, četudi gre za na videz zanemarljivo poškodbo ( kot je na primer udarec, manjša ureznina ipd.).
2. O POŠKODBI PRI DELU OBVESTITE DELODAJALCA: PRIJAVA POŠKODBE PRI DELU
Čimprej o poškodbi obvestite delodajalca in zahtevajte izpolnitev obrazca Prijava nezgode pri delu (obrazec ER8). Zahtevajte tudi, da delodajalec posreduje obrazec izbranemu osebnemu zdravniku.
Tudi delodajalcu natančno opišite dogajanje in na kakšen način ste se poškodovali. Pri tem ne podpisujte nobenega dokumenta in se ne izjavljajte o tem kdo je odgovoren za nastalo poškodbo.
3. ZAVARUJTE DOKAZE IN SE POSVETUJTE S STROKOVNJAKOM ZA ODŠKODNINE
V izogib kasnejšim zapletom je dobro napisati in podpisati svojo lastnoročno izjavo o samem dogodku in jo predložiti delodajalcu, kopijo pa zadržati za sebe. V kolikor poškodbe niso prehude, poskušajte fotografirati kraj poškodbe in sredstvo s katerim ste se poškodovali (orodje, stroj, rezilo ipd.) dokler le – to ni spremenjeno in pridobite tudi izjave morebitnih prič. Najbolje je, da so izjave prič pisne in podpisane lastnoročno.
4. POZOR – PAZITE NA VSEBINO IZVIDOV IN DRUGE MEDICINSKE DOKUMENTACIJE
Prepričajte se, da je zdravnik v zdravstveni dokumentaciji pravilno navedel sam vzrok poškodbe – torej poškodbo pri delu, saj vam v takšnih primerih pripada 100-% nadomestilo za bolniško odsotnost. V to kategorijo spada tudi poškodba na delovnem mestu po tretji osebi.
5. ANGAŽIRAJTE PRAVNEGA STROKOVNJAKA
Takoj, ko se bo prvotni šok polegel in vam bodo poškodbe dovoljevale, se pozanimajte ali ima delodajalec zavarovano odgovornost za takšne primere. Premišljeno komunicirajte z delodajalcem in brez tehtnega premisleka in posveta s strokovnjakom ne sklepajte sporazumov o odškodnini. Glede na prakso, delodajalci praviloma ponudijo veliko nižjo odškodnino, kot bi jo ponudila njihova zavarovalnica.
STATISTIKA: POŠKODBA NA DELU
Poškodbe pri delu predstavljajo resen problem, tako v Sloveniji kot tudi v tujini.
“V Sloveniji je bilo v letu 2020 prijavljenih 17.622 poškodb pri delu oziroma 20 poškodb na 1.000 zaposlenih. Od tega je bilo 17 takih, ki so imele za posledico smrt.
Vsako leto v državah članicah EU zabeležijo okoli 2,5 milijona delavcev, prizadetih zaradi poškodb pri delu, ki so zahtevale več kot 3 dni odsotnosti z dela. V članicah EU se na leto pri delu smrtno ponesreči okoli 3.500 zaposlenih.”
(Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2020, april 2022)
V letu 2020 so bile med delavci na delovnem mestu najpogostejše poškodbe prstov. Najpogostejši vzroki za nastanek vseh poškodb, vključno s smrtnimi, so izgube nadzora nad stroji, transportnimi sredstvi ali pri ravnanju z opremo, ročnim orodjem, predmeti ali živalmi.
Največ smrtnih poškodb (kar 71% vseh smrtnih primerov) se je v letu 2020 zgodilo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu.
Najpogostejša vprašanja o odškodnini za poškodbo na delu
Na vprašanja v tem FAQ-ju odgovarjajo pravni strokovnjaki poraVnava, specializirani za odškodnine zaradi poškodbe na delu že več kot 20 let. Naša ekipa z dolgoletnimi izkušnjami na področju odškodninskega prava zagotavlja pravno strokovno podporo in pomaga delavcem pri pridobivanju najvišje možne odškodnine po poškodbi na delovnem mestu.
Kdaj sem upravičen do odškodnine za poškodbo pri delu?
Do odškodnine za poškodbo na delu ste upravičeni, če pride do poškodbe pri opravljanju dela ali v neposredni povezavi z delovnim procesom (npr. službena pot, delo na terenu, vožnja službenega vozila).
Za uveljavljanje odškodnine je praviloma potrebno dokazati odgovornost delodajalca za nastanek poškodbe — na primer, če ni zagotovil:
- varnega delovnega okolja,
- ustrezne zaščitne opreme,
- navodil za varno delo,
- nadzora nad delovnim procesom.
V določenih primerih pa velja objektivna odgovornost delodajalca, kjer dokazovanje krivde ni potrebno (npr. delo z nevarnimi stroji, snovmi ali v okoliščinah povečane nevarnosti).
Kaj moram narediti takoj po poškodbi na delu?
Po poškodbi na delu je ključno, da:
- Nemudoma obvestite delodajalca o nezgodi, izpolnite ER 8 obrazec.
- Obiščete zdravnika in pridobite uradno medicinsko dokumentacijo.
- Zabeležite priče, fotografije in potek dogodka, če je mogoče. Pravilno dokumentiranje je temelj za uspešen odškodninski postopek.
- Takoj se posvetujte s strokovnjakom za odškodnine.
Ali moram dokazovati, da je delodajalec kriv?
V večini primerov je treba dokazati, da je delodajalec:
- ravnal malomarno ali
- ni zagotovil ustreznih pogojev za varno delo.
Izjema so primeri objektivne odgovornosti, kjer delodajalec odgovarja ne glede na krivdo (npr. delo z nevarnimi stroji, eksplozivnimi snovmi, težkimi mehanizmi, delovna oprema s povečano nevarnostjo).
Kako dolgo traja odškodninski postopek za poškodbo na delu?
Trajanje postopka je odvisno od:
- obsega poškodbe,
- trajanja zdravljenja,
- odzivnosti zavarovalnice in delodajalca,
- potrebnih dokazil in izvedencev.
V povprečju postopek traja od nekaj mesecev do enega leta. Pri težjih poškodbah se lahko odškodnina uveljavlja po dokončanem zdravljenju oziroma ugotovitvi trajnih posledic.
Kako visoka je odškodnina za poškodbo pri delu?
Višina odškodnine za poškodbo na delu je odvisna od:
- vrste in teže poškodbe,
- trajanja in intenzitete zdravljenja,
- trajnih posledic,
- vpliva na delazmožnost,
- duševnih bolečin in zmanjšanja življenjskih aktivnosti,
- izgubljenega zaslužka.
Vsak primer se obravnava individualno. Upravičenost do višje odškodnine dokazujemo z medicinsko dokumentacijo in drugimi dokazili.
Informacije v tem članku so pripravljene s strani pravnih strokovnjakov poraVnava, vodilnega podjetja za odškodnine zaradi poškodbe na delu v Sloveniji, z več kot dvema desetletjema izkušenj na področju odškodninskega prava.
Varni v objemu strokovnjakov za odškodnine
