Okviren znesek odškodnine*: do 33.000€

* Okviren znesek, višina odškodnine je odvisna tudi od ostalih okoliščin (trajanje zdravljenja, bolniški stalež, fizioterapija ….)
Vse navedeno velja v primeru, ko so izpolnjeni tudi vsi pogoji iz splošnih pogojev zavarovalnic.

TAKOJ potrebujete pomoč strokovnjaka za odškodnine!
NUJNO NAS POKLIČITE!

Brezplačna številka.
Dosegljivi smo 24 ur 7 dni na teden.

Zlom ledvenega vretenca je med najpogostejšimi poškodbami hrbtenice

Hrbtenico človeškega telesa sestavljajo vretenca, ki jih delimo v 5 skupin: vratna, prsna, ledvena, križnična in trtična vretenca. Ledveni del hrbtenice sestavlja 5 ledvenih vretenc, in na tem mestu se pojavlja največ težav, ki so posledica poškodb ali kroničnih obolenj.

V ledvenem delu hrbtenice se srečujejo velike sile iz zgornjega in spodnjega dela telesa, zato so obremenitve na tem delu telesa zelo velike. Poleg tega pa predstavljajo prehod in gibljivega dela hrbtenice v negibljiv (križnična in trtična vretenca), zato je zlom ledvenega vretenca med najpogostejšimi poškodbami hrbtenice.

Kako nastane poškodba?

Ker je ledvena hrbtenica zelo obremenjen del, je toliko bolj izpostavljen raznim poškodbam. Kadar pride do padca z velikih višin, prometnih nesreč ali raznih delovnih nesreč, je sum na zlom ledvenega vretenca povsem upravičen, saj poškodba najpogosteje nastane kot posledica delovanja velikih sil.

Kar v 45 % so za zlom vratnega vretenca krive avtomobilske nesreče, konkretno siloviti trki zaradi katerih pride do sunkovitega giba ledvenega dela hrbtenice naprej. S tem se vretenca in vezi lahko prekomerno raztegnejo, kar lahko povzroči zlom.

Kakšne so težave pri zlomu ledvenega vretenca?

V primeru zloma ledvenega vretenca se najprej pojav bolečina pri pritisku nanj, pogosta pa je tudi ob dvigovanju bremen, kašljanju ali kihanju. Lahko pa je prisotna brez kakšnega posebnega razloga. Bolečina je lahko huda ali pa zmerna, odvisno od stopnje in težavnosti zloma.

Zaradi zloma ledvenega vretenca je zaznana zmanjšana gibljivost v tem predelu hrbtenice. Kadar je prizadeta tudi hrbtenjača, se lahko pojavi tudi mravljinčenje v spodnjih okončinah in nevrološke motnje.

Kje poiskati pomoč in postavitev diagnoze

Ob sumu na zlom ledvenega vretenca obiščite zdravnika, ki vas bo napotil k specialistu ortopedu. Znaki zloma ledvenega vretenca se pogosto zamenjajo s prizadetostjo medvretenčnih ploščic. Zato je natančen opis diagnoze možen le z rentgenskim slikanjem. To bo dalo odgovor tudi na to, ali je zlomljeno le eno vretence ali celo več.

Večkrat pa se zgodi, da je zlom ledvenega vretenca spregledan, zato je več kot polovica zlomov neodkritih. Dodatno težavo v primeru zloma ledvenega vretenca pa lahko predstavlja tudi poškodba hrbtenjače. Ta prenaša sporočila med možgani in telesom, zato lahko takšna poškodba pusti trajne posledice. Za odkrivanje dodatnih težav in natančno diagnozo se lahko opravijo dodatne preiskave kot sta računalniška tomografija in magnetna resonanca.

Kako zdraviti zlom ledvenega vretenca?

Zdravljenje zloma ledvenega vretenca je pogojeno s stopnjo poškodbe, v vsakem primeru pa je dolgotrajno. Sprva poteka simptomatsko, kar pomeni, da je usmerjeno v lajšanje bolečin s protibolečinskimi tabletami, zdravnik pa vam bo predpisal večtedenski počitek v postelji, kar lahko traja tudi 3 mesece.

Operativno zdravljenje zlomov ledvenega vretenca je zelo redko in je namenjeno le najtežjim oblikam zlomov. V tem primeru se v prizadeto vretence vbrizga poseben kostni cement, ki prepreči nadaljnje posedanje vretenca. Poseg sicer traja le nekaj minut, pacient pa hitro okreva, največjo težavo pa predstavljajo morebitni zapleti.

Operativni poseg pa je potreben tudi v primeru poškodbe hrbtenjače, ki je sicer lahko zelo resen zaplet s trajnimi posledicami za poškodovanca.

Kako si lahko pomagate sami?

V prvi fazi zdravljenja, ko je potreben počitek, okrevanje pospešite z uporabo tritočkovnega steznika. Ta stabilizira hrbtenico na takšen način, da omeji gibljivost in posledično temu tudi bolečino. Steznik poskrbi, da so vretenca stabilna, kar omogoča hitrejše celjenje.

Naslednja faza rehabilitacije je kinezioterapija, torej izvajanje vaj za stabilizacijo kosti. Takrat vam bo zdravnik tudi povedal, kakšne vaje lahko sami izvajate in čemu se morate izogibati. Rehabilitacija je v tej fazi namenjena predvsem krepitvi mišic hrbtenice, zato lahko izvajate različne vaje za stabilizacijo trupa, ki so še posebej učinkovite.

Poleg krepilnih vaj so priporočljive tudi vaje za razbremenitev hrbtenice. Z njimi vplivate na boljšo prekrvavitev, izboljša se gibljivost medvretenčnih struktur, poveča se trdnost kosti, napetost v mišica pa je manjša.

zlom ledvenega vretenca
Zlom ledvenega vretenca