V Evropski Uniji je bil ponovno storjen korak naprej k vzpostavljanju tesnejšega, bolj povezanega in varnejšega skupnega gospodarskega, kakor tudi pravnega prostora. Začel je namreč veljati nov sistem pravil o čezmejni veljavnosti in priznavanju sodnih odločb držav članic v civilnih zadevah.
Temelj za sprejemanje ukrepov za zagotavljanje pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah med državami članicami EU in s tem posledično pravilno delovanje notranjega trga, predstavlja že 81. člen Pogodbe o delovanje EU. Evropska komisija je leta 2010 predlagala reformo Uredbe »Bruselj I« (IP/10/1705). Po sprejetju s strani Evropskega parlamenta (MEMO/12/875) in držav članic (IP/12/1321) so se pravila začela uporabljati dne 10.01.2015 (dve leti po objavi v Uradnem listu Evropske unije). Reforma si z zagotavljanjem nemotenega priznavanja in izvrševanja sodnih odločb v drugih državah članicah prizadeva za učinkovitejše pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah v Evropski uniji.
Tako od 10.01.2015 naprej v EU veljajo nova pravila o sodnih odločbah v čezmejnih zadevah, ki bodo številnim manjšim podjetjem in seveda potrošnikom močno olajšala reševanje čezmejnih pravnih sporov. Pravila odpravljajo drag in dolgotrajen postopek, ki se trenutno uporablja 10 000-krat na leto, za priznanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah v drugih državah članicah EU, kar pomeni, da so od danes sodne odločbe v čezmejnih zadevah samodejno izvršljive po vsej EU. Potrošniki bodo bolje zaščiteni pri nakupih blaga od trgovcev, ki niso iz EU, podjetjem pa bo zagotovljena večja pravna varnost pri čezmejnem poslovanju na skupnem trgu EU. Kot je izjavila Věra Jourová, evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov, nova pravila služijo zmanjšanju birokracije in krepitvi enotnega trga. Ti ukrepi bodo bistveni zlasti za mala in srednja podjetja ter bodo odprli veliko več možnosti za poslovanje po vsej Evropi.
Nova pravila se kažejo predvsem v praktičnih izboljšavah, kot je samodejna izvršljivost sodne odločbe v civilnih in gospodarskih zadevah ene od držav članic v vsej EU, kar pomeni, da bo za sodno odločbo izdano v eni državi članici, upnik lahko zahteval, da se izvrši v kateri koli drugi državi članici. To pomeni, da bodo lahko podjetja in državljani dobili svoj denar nazaj hitreje, enostavneje in brez dodatnih stroškov (npr. prevajalski, odvetniški, sodni stroški). Poleg tega nova pravila prinašajo večjo varnost potrošnikom in delavcem, saj bodo bolje zaščiteni v pravnih sporih, ki vključujejo države, ki niso članice EU. Potrošnikom povsod v EU bo tako v kakršnem koli tovrstnem sporu omogočen dostop do sodnega varstva v državi, v kateri imajo stalno prebivališče, kar pomeni, da jim bo prihranjen sodni postopek v državi, ki ni članica EU. Nova pravila pa omogočajo tudi, da bodo lahko delavci, ki delajo v EU, pred sodišči države članice, v kateri običajno delajo, začeli postopke proti svojim delodajalcem s sedežem v državi, ki ni članica EU. Navsezadnje pa nova pravila prinašajo tudi pravno varnost sporazumov o izbiri sodišča, sklenjenih med podjetji. V preteklosti je bilo namreč mogoče obiti sporazume o izbiri sodišča, in sicer z začetkom postopka pred sodiščem v drugi državi članici EU z namenom zavlačevanja rešitve spora. Nova pravila zagotavljajo, da ima v primeru vzporednih postopkov prednost prvotno izbrano oziroma določeno sodišče.
Nova pravila se odzivajo na raziskavo iz leta 2010, ki je pokazala, da bi bilo skoraj 40 odstotkov podjetij bolj naklonjenih poslovanju zunaj domačega trga, če bi bili sodni postopki reševanja sporov v tujini enostavnejši (in seveda tudi cenejši). Odstranitev birokratskih ovir, ki pomenijo dodatne stroške in pravno negotovost za podjetja, je tako bistveni del prizadevanj Komisije za olajšanje poslovanja podjetij in življenja državljanov, poleg tega pa prinašajo tudi obsežen prihranek, saj naj bi bilo v EU po pričakovanjih mogoče prihraniti do 48 milijonov evrov letno.
