Ta tema že lep čas buri slovensko javnost in jo tudi še nekaj časa bo. Kot veste, je Slovenija v primeru Ališić in drugi, izgubila pred velikim senatom Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu in mora sedaj v slabem letu dni najti ustrezno sistemsko rešitev za izplačilo vseh varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke iz BiH in Hrvaške, ki so v enakem položaju, kot so bili trije tožniki v pravkar omenjenem primeru.
Pri marsikomu se poraja vprašanje zakaj vendar mora Slovenija, t. j. njeni davkoplačevalci, zdaj prevzeti breme izplačila, ki bo gotovo dosegalo vrednosti več 100 milijonov evrov, ko pa vendarle gre za varčevalce poslovne banke in od katerih izgubljenih milijonov deviz večina od nas prav gotovo nima nič. Gotovo je najkrajši odgovor preprosto ta, ker je sodišče tako razsodilo in ker je odločitev sodišč »pač potrebno spoštovati«. Dejstvo namreč je, ta je ta sodba dokončna in zoper njo naša država ne more več uveljavljati nikakršnih pravnih sredstev. Sodbo je tako preprosto treba izvršiti in pika. Sodbo v tem konkretnem primeru je sodišče samo označilo kot pilotno, kar pomeni da velja za vse druge osebe (t.j. nekdanje varčevalce), ki so v enakem položaju kot trije tožniki iz primera Ališić, torej vsi varčevalci, ki jim še ni bilo omogočeno izplačilo njihovih deviznih vlog (skupaj s pripadajočimi obrestmi seveda).
Zakaj torej Slovenija? V nekdanji skupni državi je za izplačilo deviznih vlog bank s sedežem na njenem ozemlju jamčila Jugoslavija. Ko je ta v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja razpadla, so se sedeži bank ter njihove podružnice znašle v različnih državah. Kdo je potemtakem odgovoren za jamstvo izplačila deviznih vlog? Je to nova država, na ozemlju katere se varčevalci znajdejo (teritorialno načelo) ali pa je zasebnopravni odnos med banko in njenim varčevalcem močnejši, kar pomeni da za te devize, v kolikor jih banka ne more več izplačevati (npr. preneha delovati), prevzame jamstvo novonastala država v kateri je ta banka imela sedež. No, Slovenija se je odločila za teritorialno načelo in je prevzela nase jamstvo za izplačilo vseh deviznih vlog varčevalcev živečih na njenem ozemlju, ne glede na to v kateri banki so te svoje devize hranili. Problem je nastal, ko republika Hrvaška in republika Bosna in Hercegovina nista prevzeli jamstva po teritorialnem načelu in sta vztrajali, da je pravni odnos med banko in njenimi komitenti močnejši ter da v primeru prenehanja delovanja banke, odgovornost prevzame država kjer ima le-ta svoj sedež, oziroma njen lastnik (Slovenija!). Torej v kolikor bi se povsod uveljavilo teritorialno načelo, tega problema verjetno danes ne bi imeli. Na žalost se to ni zgodilo, poleg tega pa se tudi države naslednice temu vprašanju krčevito izogibajo. Ne glede na to, za katerega od prej opisanih pristopov se je odločila katera od petih naslednic (Slovenija, Hrvaška, BiH, Srbija in Makedonija), vprašanje jamstev za devizne vloge med njimi nikoli ni bilo rešeno. Razhajanja so bila tako velika, da v sporazum o nasledstvu iz leta 2001 niso zapisale rešitve, ampak le to, da se pogajanja čim prej začnejo pod pokroviteljstvom baselske Banke za mednarodne poravnave (BIS).
Na škodo Slovenije (njenih davkoplačevalcev), se je torej sodišče v konkretnem primeru oprlo na zasebno, civilno pravno razmerje med nekdanjo Ljubljansko banko in njenimi varčevalci in temu razmerju pripisalo večjo težo in važnost, kot jamstvu na podlagi teritorialnega načela, katerega je označilo le za eno od možnosti pristopa, oziroma načina reševanja. Ugotovilo je, da je Slovenija kot lastnica in garant za izplačilo vlog Ljubljanske banke, tem varčevalcem kršila pravico do varstva premoženja in do učinkovitega pravnega sredstva. Kje pravzaprav so dejanske devize teh varčevalcev sploh končale se ni posebej ugotavljalo, oziroma se je vzpostavila preprosta domneva, da so v Sloveniji.
Da povzamemo, Slovenija mora vsem deviznim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke, ki še niso bili poplačani, oziroma sploh niso zato imeli možnosti, zagotoviti izplačilo varčevalskih vlog pod enakimi pogoji, kot tistim varčevalcem, ki so v začetku devetdesetih imeli vloge v podružnicah bank na slovenskih tleh. Kako se bo Slovenija lotila izplačevanja teh deviznih vlog sicer še ni znano in verjetno še nekaj časa tudi ne bo. Vsekakor je na bodoči vladi veliko breme, da najde, oziroma oblikuje ustrezno shemo za rešitev tega vprašanja. V vsakem primeru bo verjetno tudi samo izplačevanje kar zahteven tehnični postopek, vključno z vsemi zapuščinskimi postopki, kar bo vsekakor tudi zavleklo končno izplačilo.
Naš strokovnjaki bodo pozorno spremljali vsak korak na poti k iskanju te rešitve in vas sproti obveščali o vseh pomembnih dejstvih.
