Vsakdo od nas je že kdaj bil nezadovoljen s kakšno zdravstveno storitvijo, obravnavo ali pa preprosto z odnosom zdravstvenega osebja. Marsikdo z večjo smolo, pa je tudi že utrpel škodo oziroma negativne posledice za svoje zdravje, zaradi zapletov pri zdravljenju ali pa morda celo zaradi zdravniških napak. Takšni primeri pogosto vodijo do hudih sporov, ki se navadno končajo na sodišču ter rušijo naše zaupanje v zdravstvo.
Ravno zaradi možnosti raznih nepričakovanih zapletov pri zdravljenju, ki lahko pacientom pustijo bolj ali manj hude posledice, se zdravniška stroka zavzema za uvedbo nekrivdnih odškodnin.
Čemu zavzemanje za uvedbo takšnega sistema?
V Sloveniji je v veljavi klasičen odškodninski sistem, v katerem mora bolnik zdravniku dokazati krivdo, če želi dobiti odškodnino. Ob nedavni ponovni odškodninski razsodbi sodišča zaradi zapletov med porodom, pa je s strani zdravniške stroke ponovno prišlo do pozivov k uvedbi sistema nekrivdnih odškodnin za primere, ko pride do zapletov pri zdravljenju. Zdravniška stroka pri nas se že vrsto let zavzema za uvedbo takšnega sistema, toda zaenkrat se na tem področju ni še nič premaknilo. Gre namreč za obsežno spremembo, ki bi nedvomno potrebovala širši družbeni konsenz. Sistem nekrivdnih odškodnin v zdravstvu je najbolj razvit v Skandinaviji, drugod pa v manjši meri, saj se ponavadi zaustavi pri denarju. Tak sistem bi, vsaj na začetku, verjetno pomenil zvišanje stroškov za zdravstveno blagajno, toda omogočil bi, da pridejo do odškodnin tisti, ki utrpijo škodo zaradi zdravstvenih zapletov, in to brez pravdanja oziroma kar v izvensodnem postopku. Seveda sistem nekrivdnih odškodnin ne nadomešča odškodninske odgovornosti zdravnika v primeru strokovne napake, ampak preprosto razširja finančno kritje na primere nekaterih zapletov pri zdravljenju. Kot navaja Zdravniška zbornica v svojem pravnem mnenju, je glavna prednost sistema nekrivdnih odškodnin zmanjšanje napetosti med bolnikom in zdravnikom, ko pride do nastanka neugodnega izida zdravljenja.
Kot rečeno predstavlja največjo oviro uvedbi takšnega sistema ravno financiranje le-tega. Možni načini financiranja, kot navaja Zbornica, so iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, iz sredstev izvajalcev zdravstvenih storitev, ki bi jih ti vplačevali komercialnim zavarovalnicam ali pa iz državnega proračuna.
Seveda bi uvedba takšnega sistema močno olajšala marsikateri odškodninski postopek zaradi posledic napak oziroma zapletov pri zdravljenju ter marsikomu, ki sicer ne bi bil upravičen do ničesar, omogočila poplačilo kompenzacije zaradi prizadejane škode njegovemu zdravju.
V naši družbi bomo prav gotovo pozorno spremljali vsak korak v nadaljnjih prizadevanjih uvedbe takšnega sistema in vas tudi o vsem tem sproti obveščali.
