Sodišče Evropske unije (Sodišče EU) je v začetku novembra 2018 podalo izjavo medijem, v kateri je pojasnilo kdaj lahko delavec izgubi pravico do plačanega letnega dopusta; Na podlagi sodb iz dveh primerov iz Nemčije, je Sodišeč EU potrdilo že postavljeno načelo, da delavec pridobljene pravice do plačanega letnega dopusta (s tem pa tudi pravico do denarnega nadomestila za neizrabljen dopust) ne more samodejno izgubiti zato, ker ni bi podal prošnje za dopust (ni izrecno uveljavljal dopusta), saj pravo Evropske unije temu izrecno nasprotuje.
Pravica do izrabe letnega dopusta ter pravica do denarnega nadomestila za neizrabljen dopust, lahko ugasneta le, če je delodajalec delavcu zlasti s tem, da ga je ustrezno poučil, dejansko omogočil pravočasno izrabiti letni dopust, kar pa mora delodajalec dokazati. Delavec lahko torej izgubi pravico do plačanega letnega dopusta le takrat, ko delodajalcu uspe dokazati, da je delavec dejansko imel možnost izrabiti oziroma uveljaviti pravico do plačanega letnega dopusta, toda tega ni storil namerno in ob popolnem poznavanju posledic tega neuveljavljanja. Seveda je te okoliščine z vidika delodajalca težko dokazati, v čemer se zrcali načelo, da je treba delavca šteti za šibkejšo stranko v delovnem razmerju in mu posledično pravo nudi dodatno zaščito pred morebitnimi delodajalčevimi ukrepi za omejevanje pravic iz delovnega razmerja.
Kot zanimivost lahko tudi navedemo, da je Sodišče Eu v ločenem primeru potrdilo, da je pravica do denarnega nadomestila delavca za neizrabljen dopust prav tako tudi dedna, kar pomeni, da lahko delavčevi dediči od nekdanjega delodajalca zahtevajo denarno nadomestilo za dopust, ki ga delavec ni izrabil. V primeru, da nacionalno (državno) pravo to možnost oziroma pravico dedičev ne priznava, se šteje da državna ureditev ni v skladu s pravom Unije, dediči pa se lahko v takih primerih neposredno sklicujejo na pravo EU.
