Javnost je bila včeraj seznanjena z odločitvami Ustavnega sodišča RS glede pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav članic naslednic nekdanje SFRJ v RS in pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, ki je bila podana s strani Društva izbrisanih.
Ustavno sodišče je zavrglo pobudo Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije za oceno ustavnosti Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, ker pobudnik naj nebi izkazal pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti. Kot pojasnjujejo, je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj, tako politične stranke, društva, zbornice in združenja ne morejo v konkretnem sporu svojih članov nastopati kot stranka ali stranski udeleženec, saj ne varujejo svojih pravic in pravnih interesov, pojasnjujejo v odločbi.
Pri presoji skladnosti Zakona o urejanju statusa državljanov držav drugih držav naslednic nekdanje SFRJ z Ustavo pa je Ustavno sodišče očitek pobudnika o obstoju protiustavne pravne praznine zavrnilo kot neutemeljenega, kar pomeni, da država z Zakonom o urejanju statusa državljanov drugih držav članic naslednic nekdanje SFRJ v RS ni povzročila pravne praznine, kot ji je očital pobudnik.
Po mnenju pobudnikov pa je diskriminatorna predvsem določba glede dovoljenja za stalno prebivanje in prijavljenega stalnega prebivališča za nazaj, ker ne omogoča izdaje posebne odločbe po uradni dolžnosti, temveč samo na njihovo prošnjo. Pobudniki so tudi prepričani, da je triletni rok za vlaganje prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po tem zakonu v očitnem neskladju z 18-letno zamudo države pri odpravljanju posledic njenega nezakonitega ravnanja.
Prav tako je že ESČP priznalo odškodnino otrokom izbrisanih, ne glede na to ali so bili rojeni v tujini, medtem pa, ko slovenski zakon ne omogoča odškodnine niti otrokom izbrisanih, ki so bili rojeni v Sloveniji po 26.02.1992. Namreč rojstvo po tem datumu pomeni, da v času trenutka, ko je prišlo do izbrisa še ni niso bili rojeni, vendar pa država spregleda dejstvo, da bi ti otroci imeli stalno prebivališče, če ne bi iz registra stalnega prebivalstva izbrisali njihovih staršev. Prav tako nesprejemljivo, da pri odškodnini ni razlikovanja med premoženjsko in nepremoženjsko škodo
Naše podjetje je ves čas od kar je zakon o povračilu škode izbrisanim prišel v javnost, opozarjalo, da je določen pavšal močno prenizek in nikakor ne more povrniti vse škode, ki so jo izbrisani utrpeli v več letih, ko so se borili za svoje pravice in obstoj.
