Prejšnji mesec je pri nas odjeknila novica o odpravi instituta uklonilnega zapora. Le-tega je v celoti (pričakovano) razveljavilo Ustavno sodišče Republike Slovenije na seji dne 11.12.2014. Sodišče je prav tako odločilo, da se ustavijo vsi postopki odločanja o uklonilnem zaporu, ki do objave odločitve Ustavnega sodišča še niso bili končani, v primerih, kjer je bil postopek o uklonilnem zaporu že končan, pa je določilo, da se uklonilni zapor ne izvrši oziroma se njegovo izvrševanje ustavi.
Omenjeni institut je buril duhove vse od začetka veljavnosti z dnem 1.1.2005 v takratnem Zakonu o prekrških. Trenutno veljavni Zakon o prekrških(ZP-1) je uklonilni zapor urejal v 19. Členu in deloma v 202.b členu. Kamen spotike je predstavljala predvsem očitna zastarelost koncepta instituta, ki je v veliki meri spominjal na dolžniško suženjstvo iz rimskega prava in je kot tak za večino pravnikov pomenil sramoto za sodobno demokratično državo. Naj spomnimo, da je bil institut določen z namenom prisile za plačilo globe storilcu prekrška, kateri v roku, ki mu je bil postavljen, delno ali v celoti ni plačal naložene globe. Kot je določal ZP-1, je uklonilni zapor trajal do plačila globe, vendar največ 30 dni, toda z izvršitvijo uklonilnega zapora ni prenehala obveznost plačila globe. V praksi je tako prihajalo do primerov, da je bil storilcem prekrškov uklonilni zapor določen, čeprav niso imeli možnosti za plačilo globe, spet drugi so bili popolnoma nemočni, da bi se izognili prestajanju uklonilnega zapora, določenega v postopku izvrševanja pravnomočnih odločb, izdanih v postopku o prekršku. Oceno za presojo ustavnosti omenjenih določb ZP-1 je Varuh človekovih pravic tako vložil že leta 2012, ker pa vprašanje ni bilo obravnavano kot prednostno je bila odločitev sprejeta šele decembra lani. Seveda sam institut kot tak, po mnenju ustavnega sodišča sicer ni protiustaven, problematični pa so bili posamezni pogoji in sama ureditev postopka uklonilnega zapora, saj niso dajali v zadostni meri jamstev, ki jih zagotavlja ustava. Seveda ima zakonodajalec možnost, da pri uklonilnem zaporu vztraja, vendar ga bo moral urediti na novo, tako da bo njegova ureditev upoštevala jamstva, ki jih zagotavlja ustava.
Pri vsem tem se poraja vprašanje ali bodo osebe zaprte na podlagi izreka uklonilnega zapora imele pravico, oziroma možnost uveljavljati odškodnine za čas, ki so ga prebile v zaporu. Naj opomnimo, da je od uveljavitve instituta uklonilnega zapora za zapahi pristalo več tisoč državljanov. Ministrstvo za pravosodje je odločitev ustavnega sodišča pozdravilo, kar ne preseneča, saj je trenutni minister za pravosodje, Goran Klemenčič bil jasen nasprotnik tega instituta, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij pa je kot organ v sestavi ministrstva že začela z vsemi postopki izvršitve odločbe ustavnega sodišča. Toda, v isti sapi so na omenjenem ministrstvu zapisali, da je o morebitnih odškodninah še prezgodaj govoriti, saj Ustavno sodišče ni spoznalo kot protiustavnega samega instituta uklonilnega zapora, temveč le posamezne pogoje in ureditev postopka, z razveljavitvijo katerih pa je posledično padel institut v celoti. Seveda tudi še ne more biti jasno ali bo mogoče morebitne odškodnine uveljavljati le s tožbo pred sodiščem ali kako drugače oziroma, v kakšnem drugem postopku. Vsekakor bomo pri poraVnavi pozorno spremljali nadaljnje dogajanje v zvezi z morebitnimi odškodninami glede tega vprašanja in vas obveščali o slehernem pomembnem dejstvu ter vas na možnost uveljavljanja morebitnih odškodnin tudi pravočasno opozorili.
