Še vedno slab ugled sodstva

Iz letnega poročila sodstva 2016 Vrhovno sodišče ugotavlja, da slovensko sodstvo prehaja v zrelo fazo, za katero je značilno umirjeno obvladovanje prejetih zadev, počasnejše zmanjševanje števila nerešenih zadev in sposobnost na odzivanja na spremembe. Da se časi reševanja sodnih zadev skrajšujejo izhaja tudi iz ugotovitve temeljnega mednarodnega dokumenta Evropske komisije- Justice Scoreboard 2017. Pričakovani čas rešitve zadev se je v slovenskem sodstvu glede na leto 2015 skrajšal za 0,4 meseca. Največ težav se pojavlja na izvršilnem področju, saj v celoti kar 70 % nerešenih zadev, starejših od pet let in 81 % nerešenih zadev, starejših od 10 let, predstavljajo izvršilne zadeve. Vrhovno sodišče tako ocenjuje, da slovensko sodstvo deluje relativno dobro in se premišljeno odziva na sistemska vprašanja, kar se kaže v obvladovanju števila prejetih zadev.
Ustreznost delovanja sodnega sistema se kaže tudi preko prakse oziroma postopkov pred drugimi organi, ki posredno ali neposredno vplivajo na odločanje ali odločitve sodstva. Tako pri Ustavnem sodišču kot pri Varuhu človekovih pravic se zmanjšuje število rešenih zadev, ki se nanašajo na sodne postopke, kot tudi število utemeljenih pritožb.
V letu 2016 se je nadaljeval trend zniževanja števila sodnic in sodnikov na 100.000 prebivalcev (s 44,3 konec leta 2015 na 43,6 ob koncu leta 2016), s čimer je sodstvo vse bližje cilju, po katerem naj bi imeli v Sloveniji 42 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Odbor DZ za pravosodje je na podlagi poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč ugotovil, da so trendi sodišč pozitivni, vendar ob tem ostaja veliko težav, predvsem v slabem ugledu sodstva v javnosti, neenotno sodno prakso in težave pri pregonu gospodarskega kriminala. Glavni izziv sodstva v letu 2017, je področje kakovosti, ki pričakuje nadaljevanje trenda zmanjševanja števila sodnikov, zmanjšanja števila prejetih in posledično nerešenih zadev.