Nemalokrat se zgodi, da se delavci pri opravljanju svojega dela poškodujejo. V takih primerih so ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev upravičeni do primerne denarne odškodnine.
Odškodninsko odgovornost delodajalca ureja Zakon o delovnih razmerjih, ki v 1. odst. 184. člena določa, da: »če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava«. Delodajalec lahko za škodo, ki je nastala delavcu pri ali v zvezi z delom, ki ga opravlja, odgovarja tako subjektivno kot objektivno.
O subjektivni odgovornosti govorimo, kadar je do nezgode oz. škode prišlo zaradi malomarnega ali naklepnega dejanja oz. opustitve dolžnosti delodajalca. Delodajalec je npr. delavcem dolžan zagotoviti varno delovno okolje. V kolikor opusti svojo dolžnost in zaradi tega pride do nezgode v kateri delavec utrpi škodo, mu jo je delodajalec dolžan povrniti, saj krivdno odgovarja za nastanek škode.
Obstajajo tudi primeri, ko delodajalec ni krivdno odgovoren za nezgodo in nastalo škodo, pa vseeno mora delavcu izplačati odškodnino. V takih primerih govorimo o objektivni odgovornosti delodajalca, ki je podana kadar do nezgode pride zaradi nevarne stvari (npr. nevarni delovni stroji, nevarna orodja, kemikalije, ipd.) ali zaradi nevarne dejavnosti pri katerih obstaja povečana možnost nezgode (npr. gradbena dela, dela na višini, ipd.). Ker je delodajalec lastnik takšne nevarne stvari oz. je on tisti, ki se ukvarja z nevarno dejavnostjo, v skladu z Obligacijskim zakonom objektivno odgovarja za škodo, ki nastane kot posledica nezgode pri delu.
Vsaka nezgoda pri delu mora biti dokumentirana v skladu z zakonom, kar pomeni, da mora delodajalec npr. nezgodo prijaviti Inšpektoratu Republike Slovenije za delo na ER-8 obrazcu, sestaviti zapisnik o nezgodi, opraviti preiskavo primera ipd.. V kolikor so podane vse predpostavke za upravičenost do odškodnine, lahko odškodnino terjamo od delodajalca. Podjetja imajo po navadi zavarovano splošno civilno odgovornost, zato lahko zahtevek za odškodnino naslovimo neposredno na zavarovalnico, pri kateri je v času nezgode bilo sklenjeno tovrstno zavarovanje. V kolikor pa delodajalec nima sklenjenega zavarovanja za civilno odgovornost, moramo odškodninski zahtevek nasloviti neposredno na njega. V primeru, da delodajalec odklanja izplačilo odškodnine (se ne želi poravnati z oškodovancem oziroma njegovim zastopnikom), pa je potrebno vložiti civilno tožbo na sodišče, ki potem pravnomočno odloči kdo je odgovoren za nezgodo, v kolikšni meri in ali je oškodovanec upravičen do odškodnine ter v kakšni višini.
V kolikor pride do nezgode pri delu zaradi neprevidnosti oziroma malomarnosti samega oškodovanca (njegova krivda), pa seveda ne more zahtevati izplačilo odškodnine za utrpelo škodo od delodajalca, saj je sam odgovoren za nastanek nezgode in iz tega izvirajoče škode.
Ne odlašajte!!
Za brezplačen pravni nasvet nas pokličite na 080-13-14 ali nam pošljite sporočilo na info@poravnava-pna.si!
