Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ima ZZZS pravico in dolžnost, da od tistega, ki je naklepoma ali iz malomarnost povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe, zahteva povračilo škode in mu torej izstavi regresni zahtevek. Z regresnimi zahtevki ZZZS se zaostruje odgovornost oseb, ki so odgovorne za nastanek nematerialne škode oziroma telesnih poškodb in sicer tako, da odgovorni osebi naloži plačilo vseh stroškov in drugih storitev v zvezi z zdravljenjem posledic nezgode.
To v praksi, v daleč največji meri prizadane delodajalce, ki morajo, v kolikor se izkaže, da so odgovorni za nastanek delovne nezgode, poleg plačila odškodnine poškodovanemu delavcu, povrniti tudi vse stroške v zvezi z zdravljenjem ZZZS. Za mnoge delodajalce to pomeni hud finančni udarec, ki lahko celo vodi v njihov propad. Slovenski delodajalci se zaradi tega, preko Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, že leta zavzemajo za omejitev odgovornosti delodajalcev za plačevanje regresnih zahtevkov ZZZS v primeru delovnih nezgod.
Vprašanje glede povračila škode delodajalcev v primeru nesreče pri delu oziroma t. i. regresnih zahtevkov tako še vedno ostaja odprto, kot je pred kratkim, na seji upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice, ob predstavitvi predloga Zakona o zdravstvenem varstvu, dejal svetovalec ministrice za zdravje Dušan Keber. V Obrtno-podjetniški zbornici poudarjajo, da delodajalci že zdaj mesečno plačujejo prispevek za poklicne bolezni in poškodbe pri delu v višini 0,53 odstotka od plače oziroma zavarovalne osnove ter predlagajo, da se naj regresni zahtevki krijejo iz tega prispevka.
Ali se bodo delodajalci te svoje obveznosti sploh kdaj razbremenili bo očitno pokazal zgolj čas.