Začelo se je!
Prvi odškodninski zahtevek za smrt zaradi covid-19 je bil vložen!
Na Hrvaškem je bil vložen prvi odškodninski zahtevek za smrt zaradi covid-19 in sicer za smrt 84-letne ženske, ki naj bi v bolnici (KBC Zagreb) umrla za posledicami virusa Covid-19. Družina pokojne meni, da se je okužila v omenjenem zdravstven zavodu in zato od bolnice zahteva odškodnino v višini 632.000,00 kun (cca 84.000 eur).
“Bolnišnica je poravnavo oz. odškodninski zahtevek za smrt zaradi covid-19 zavrnila, ker ni dokazov, da bi se ženska okužila v bolnišnici. Zato smo tudi sprejeli vse te ukrepe za zaščito pred virusom, ki so bili takrat možni,” pravi prof. Dr. Ante Ćorušić, direktor KBC Zagreb.
Družina je sedaj postavljena pred dejstvo in razmišlja o vložitvi tožbe. Glede na ta primer in glede na to, da se pandemija ne umirja, je velika verjetnost, da to ni zadnji odškodninski zahtevek za smrt zaradi covid-19, obratno, pričakujemo lahko veliko količino odškodninskih zahtevkov.
Od pojava koronavirusa Covid-19 oz. kmalu po tem, so v zdravstvenih ustanovah obstajale smernice, ki zagotavljajo določeno raven zaščite pred okužbo zdravstvenih delavcev in nato še bolnikov. Vendar pa je bila zmed njimi možnost prenosa zelo velika, razlogi za tožbe pa so posledično omejeni. Toda od trenutka, ko je bilo cepivo na voljo, se varnost znatno poveča, vendar le, če so najprej cepljeni zdravstveni delavci.
Ravno to je glavni razlog, da je v nekaterih državah EU, na primer v Italiji, Franciji, Grčiji in na Madžarskem, cepljenje za zdravstvene delavce obvezno. Žal so razmere s cepljenjem zdravstvenih delavcev na Hrvaškem in tudi v Sloveniji, še vedno slabe. Res je, da so bili zdravniki cepljeni v več kot v 80-ih odstotkih, vendar so medicinske sestre in tehniki dosegli le polovico. Podobno je tudi v Sloveniji.
Upoštevali so protokol, odškodninski zahtevek za smrt zaradi covid-19 je neutemeljen
Ta primer nima podlage v “hudi malomarnosti ali namerni okužbi” temveč je težava oziroma odgovornost nekje drugje.
Pacientka je v bolnico prišla zaradi padca in poškodbe reber. Pred obravnavo je bila testirana in je bila negativna na Covid-19. Nekaj dni kasneje je bila zaradi težav ponovno testirana in test je bil pozitiven, zato so pacientko premestili v KB Dubrava, kjer je 6. decembra umrla. KBC Zagreb opozarja, da so bili spoštovani vsi protokoli za Covid.
“Pri odločanju o tem, ali je pacientov oz. od potomcev odškodninski zahtevek za smrt zaradi covid-19 upravičen ali ne, je zelo pomembno ugotoviti, ali je bilo za zaščito pred okužbo sprejeto vse, kar je temeljilo na smernicah stroke,” pojasnjuje odškodninska strokovnjakinja.
Ali cepivo spremeni situacijo?
Prav Covid-19 je razlog, zakaj so v Združenih državah, kjer so odškodninski zahtevki skoraj vsakdanji pojav, uredili spremembe zakonov, ki urejajo odškodnine, že na začetku pandemije, kar zagotavlja “civilno imuniteto do zahtevkov, povezanih s širjenjem Covida-19, razen v omejenih situacijah, ki vključujejo hudo malomarnost, namerno ter nenamerno povzročitev škode.
Z drugimi besedami, skoraj nemogoče je, da bi kdo lahko dobil odškodnino, povezano s Covidom-19, pred pojavom cepiva.
Kako nadaljevati s cepljenjem zdravstvenih delavcev, torej ali bo uvedeno obvezno cepljenje, je odgovor hrvaškega ministrstva za zdravje zelo pitijski:
“Možnost uvedbe novih ukrepov varovanja zdravja v zdravstvu bo odvisna od epidemioloških razmer v prihodnosti, pa tudi od skupnih ukrepov, ki jih sprejmejo pristojni organi.”
Toda čeprav ni jasnega odgovora “da” ali “ne” na obvezno cepljenje zdravstvenih delavcev, je na ministrstvu jasno zapisano, da bolnišnica odškodnino plačuje bodisi okuženemu bolniku bodisi zaposlenemu.
Ali je potem bolnišnica še vedno zaščitena pred plačilom odškodnine zaradi škode, ki jo je povzročil zaposleni, ki se preprosto ne želi cepiti? Direktorji bolnišnic menijo, da bi morali imeti neko dodatno, novo “orodje”, s katerim bi zaposleni v zdravstvu odgovarjal zaradi necepljenja oz., da bi odškodninski zahtevek za smrt zaradi covid-19, ki ga je v zavod prinesel zaposleni, odgovarjal ravno ta zaposleni.
“V trenutku, ko pride cepivo, se stanje spremeni, ker obstaja dodatna možnost zaščite. Če se zdravniki ali medicinske sestre ne želijo cepiti in se bolnik v bolnici okuži s Covidom, potem je mogoče dokazati, da niso bili uporabljeni vsi zaščitni ukrepi za zaščito pacienta, ki so bolnišnici na voljo.”
Ali bi v tem primeru morala odškodnino plačati bolnišnica ali necepljeni delavec, se mora odločiti pristojni organi. Možna rešitev bi bila, da bolnišnica od svojih delavcev zahteva izjavo, s katero zdravstveni delavec potrjuje, da se ne želi cepiti in da sprejema tudi odgovornost za storjeno morebitno škodo, ki bi zaradi necepljenja dokazano povzročila škodo drugim.
Saj vesta, da se moja pravica neha tam kjer se vaša začne!
Kako je v Sloveniji?
Tudi pri nas je v zdravstvu prenizka precepljenost zaposlenih zato je nevarnost za odškodninske zahtevke zoper bolnice, zelo velika.
Odškodninski zahtevek za smrt zaradi COVID-19, bo našel temelj v Kazenskem zakoniku in sicer v 177. členu, ki govori o kaznivih dejanjih dejanjih zoper človekovo zdravje.
Prenašanje nalezljivih bolezni
177. člen
(1) Kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov ali kakšne druge ukrepe za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen razširi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organi določijo ukrepe za zatiranje ali preprečevanje kužnih bolezni pri živalih, ki se lahko prenesejo na ljudi, in s tem povzroči, da se kužna bolezen prenese na ljudi.
(3) Kdor stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(4) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega ali drugega odstavka z zaporom do osmih let, za dejanja iz tretjega odstavka pa z zaporom do petih let.
Zaključek
Jasno in razumljivo je, da bo vsak, ki se bo okužil v bolnici in mu bo okužbo prenesel necepljeni zaposleni, lahko vložil odškodninski zahtevek za smrt zaradi covid-19. Seveda govorimo o primerih, ko pride do smrti okuženega ali do hujše oblike prestajanja bolezni.
Zavodi, kot so bolnice ali domi za ostarele, se bodo morali zaščititi pred morebitnimi odškodninskimi zahtevki bodisi, da bodo necepljene zaposlene odstranili od pacientov ali pa, da bodo s pomočjo izjave odškodninski zahtevek za smrt zaradi covid-19, zaposleni prenesli nase.
Dolžnost zdravstvenega zavoda je, da ustvari varno in zdravo okolje za vse bolnike in zaposlene. Od prihoda cepiva na trg lahko zavod poveča stopnjo varnosti in izkoristi vse dane možnosti za omejitev okužbe.
Če pa se zaposlenini ni cepil in mu je bil omogočen stik s pacientom, potem pa je odgovornost za okužbo na strani zavoda, ker tega ni preprečil.
Odškodninski zahtevek za smrt zaradi covid-19 ali za hujšo obliko prestajanja bolezni, v kolikor je bil vaš bližnji nedvomno okužen v zavodu, lahko vložite preko naše pravne pisarne.
Strokovnjake za odškodnine lahko pokličete na 080 13 14 ali nam pišete na info@poravnava.si.
ODŠKODNINSKI ZAHTEVEK ZA SMRT ZARADI COVID-19, VAM LAHKO UREDIMO MI. STROKOVNJAKI ZA ODŠKODNINE!
