V zadnjem času je vse več govora o smrti enojajčnih dvojčkov, ki sta umrla nekaj dni pred načrtovanim carskim rezom. Datum poroda je bil predviden predčasno, vendar se je zdravnica odločila, da bodo počakali na spontan porod. Noseča mamica je zaradi nepravilnega načrtovanja carskega reza rodila dvojčka, ki bi lahko bila živa, če bi se v bolnišnici bolje organizirali in se med seboj obveščali.
Strokovni nadzor Zdravniške zbornice Slovenije je pokazal, da je do nepravilnega načrtovanja carskega reza prišlo zaradi pomanjkljive komunikacije med zdravniki v trboveljski bolnišnici, saj je šlo za nosečnico s povečanim tveganjem. Carski rez za dvojčka je bil načrtovan v 37. tednu nosečnosti, zaradi odsotnosti anesteziologa pa nosečnica ni bila razpisana na poseg do 38. tedna nosečnosti. Otroka sta žal umrla nekaj dni pred načrtovanim porodom.
Predlog komisije je bil, da se carske reze lahko naroča vsakodnevno in ne le enkrat tedensko. Poudarila je, da bi moral biti v primeru mrtvorojenih dvojčkov carski rez opravljen kadarkoli in tudi navajajo, da nujnost carskega reza ni bila določena in tudi čas ni bil pravilno načrtovan. Komisija je pojasnila, da bi moral biti carski rez pri nosečnici opravljen v 34. tednu nosečnosti zaradi določenih zdravstvenih težav, ki jih je imela nosečnica. Prišlo je do tragedije, ki bo še nekaj časa odmevala v medijih, starše pa bo ta žalostni dogodek spremljal celo življenje.
Vodenje nosečnosti pri dvojčkih poteka zelo podobno kot pri enojčkih, razlika je v tem, da so pri dvojčkih priporočljivi pogostejši obiski pri ginekologu in mesečno izvajanje ultrazvoka predvsem zaradi kontrole zastoja rasti ploda. Umrljivost pri še nerojenih dvojčkih je petkrat večja, najpogostejši vzrok smrti pa je nizka porodna teža zaradi zaostale rasti in porod pred 37. tednom (pljuča niso dovolj razvita).
Starši so pred meseci vložili kazensko ovadbo proti bolnišnici in trem zaposlenim zaradi suma malomarnega zdravljenja. Poteka tudi policijska preiskava pri Policijski upravi Ljubljana. Škoda, ki so jo utrpeli, je nepopravljiva in starši želijo pravico za svoja dva fantka. Pojavlja pa se vprašanje višine odškodnine, ki jo bodo prejeli. Starši otrok vedo, da s tem ne bodo svojih otrok dobili nazaj, vendar pa želijo, da bi tisti, ki je bil kriv za nastalo nepopravljivo škodo, odgovarjal za svoje posledice in bi s tem morda rešili življenje drugega otroka.
