Dne 20.1.2015 je Svet Evrope objavil akcijski načrt Slovenije, kako izplačati varčevalce nekdanje Ljubljanske banke iz Hrvaške in BiH, ki še niso bili poplačani. Načrt, ki je objavljen na skupno petih straneh, se bolj kot na tehnično izvedbo izplačevanja osredotoča predvsem na vsebinsko kompleksnost vprašanja poplačila varčevalcev.
Omenjeni akcijski načrt na več mestih poudarja in opozarja, da je situacija danes drugačna, kot je bila pred 24 leti, zato bo zelo težko, v nekaterih vidikih pa celo nemogoče zagotoviti poplačilo deviznih vlog, tako kot je to bilo varčevalcem s prebivališčem v Sloveniji.
V akcijskem načrtu je določeno, da bo Republika Slovenija izvedla poplačilo nepoplačanim varčevalcem oziroma upravičencem, na podlagi posebnega zakona, ki naj bi bil vložen v zakonodajni postopek Državnemu zboru v drugem četrtletju leta 2015. Akcijski načrt tudi določa, da se bo pri pripravi, kakor tudi kasneje pri izpeljavi tega zakona, upoštevalo preteklo prakso sodišča v Strasbourgu, finančno stanje v Sloveniji in dejstvo, da gospodarskih in finančnih razmer iz 90. let ter takratnih bančnih pogojev ni mogoče popolno preslikati v sedanjost.
Akcijski načrt pa točno ne določa obrestne mere, ki se bo upoštevala pri izplačilih. Navedeno je le, da bo zaradi dejstva, da sarajevska in zagrebška podružnica Ljubljanske banke nista poslovali in imeli možnosti upravljati s svojim premoženjem, za obrestovanje vlog predlagana takšna obrestna mera, ki bo upoštevala vse relevantne pravne in dejanske okoliščine primera, kar pomeni, da po vsej verjetnosti pri izplačilih ne bo upoštevana pričakovana 6% obrestna mera.
Po ugotovitvah akcijskega načrta, naj bi bili najzahtevnejši postopki verifikacije oziroma ugotavljanja upravičencev do poplačil, višine poplačil ter seveda same izvedbe le-teh. Pričakuje se približno 300.000 vlog ter tudi težave z verifikacijo podatkov. Posebno problematično naj bi bilo predvsem poplačilo varčevalcev iz BiH, saj Slovenija nima podatkov o izplačilih oziroma drugih spremembah stanja vlog v nekdanji podružnici LB v Sarajevu za zadnjih 23 let, prav tako ne o spremembah matičnih podatkov varčevalcev, dedovanjih itd. Pri zbiranju vseh ustreznih podatkov, oblikovanju sheme in pri preverjanju obstoja upravičenih zahtevkov bo zato potrebna aktivna vloga držav naslednic, da bi se preprečilo morebitne zlorabe. Zahtevna bo tudi vzpostavitev organizacijske strukture za zbiranje zahtevkov, odločanje v postopkih, verifikacijo zahtevkov in končno izvedbo izplačil upravičencem.
