Avtomobilisti imajo v deževnih dneh očitno prednost pred tistimi udeleženci v prometu, ki se po opravkih odpravijo peš, saj so v svojem jeklenem konjičku na toplem in na suhem. Prav tako jih ne motijo vse tiste luže, ki se jim morajo pešci in kolesarji na široko izogibati. Do konflikta pa lahko pride zelo hitro.
Vozniki avtomobilov morajo ob slabem vremenu voziti pozorno in s primerno hitrostjo, da lahko luže opazijo na dovolj veliki razdalji in da lahko ustrezno ukrepajo.
Za svoja suha oblačila lahko nekaj naredijo tudi pešci. Iz izkušenj sami vemo, kako je ob morebitnem škropljenju postaviti dežnik, ampak na lužo ob cesti bi vseeno lahko tudi pešci pomislili, še preden v njo zapelje voznik vozila.
Tudi pešci na pločnikih so udeleženci v prometu in pri tem bi lahko vsaj slutili, da je kombinacija med bližajočim se vozilom in lužo lahko neprijetna. Še največkrat se mimo pripelje avtomobilist, ki je do luž na cesti enako brezbrižen kakor pešci.
Kako je z razmerjem med vozniki, pešci in lužami, je bilo v predpisih nazadnje posebej opredeljeno v starem republiškem zakonu. Zdaj veljavni predpisi so manj natančni, in ne predvidevajo globe. »Udeleženci cestnega prometa morajo ravnati tako, da ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev cestnega prometa ali jim ne povzročajo škode. ” tako pravi 24. člen ZVCP v določilu pod (2). Prav tako bodoče voznike v avtošolah učijo, da bi morali vozniki ob tem dogodku vozilo ustaviti, nuditi osebne podatke, prav tako pa bi morali plačati tudi čiščenje oblačil a je v praksi žal drugače.
