Ena najbolj temačnih zgodb slovenskega bančništva oziroma opeharjenje, več kot 10.000 komitentov različnih bank, je zgodba o najetju kreditov v švicarskih frankih.
Zgodba se je pričela zapletati leta 2015, ko so potrošniki, ki so najeli stanovanjske kredite v švicarskih frankih, doživeli negativen finančni šok. Takrat je švicarska centralna banka opustila vzdrževanje menjalnega tečaja med evrom in švicarskim frankom, posledica pa je bil dramatičen padec vrednosti evra v razmerju do švicarskega franka, s tem pa povečanje finančnega bremena potrošnikov, ki so takšne kredite najeli. V Sloveniji je prizadetih okrog 16.000 družin, katerim so se mesečne obremenitve občutno povečale, pri nekaterih od njih pa je še neplačani dolg tako narastel, da so bili kljub večletnem plačevanju kredita banki spet dolžni toliko kot v trenutku sklenitve kredita.
Seveda komitenti bank, oziroma posojilojemalci, niso stali križem rok. Najprej je sledil šok, nato pa so se prizadeti posojilojemalci (katerih naj bi bilo okoli 16.000) združili v društvo Frank. Sledile so prve tožbe na pristojna sodišča. Navkljub začetnemu neuspehu na sodišču, se niso predali in pred dnevi sta bili s strani Višjega sodišča v Ljubljani izdani dve sodbi, ki sta bili zelo ugodni.
Višje sodišče v Ljubljani je tako ponovno ugotovilo, da banke do kreditojemalcev niso ravnale korektno, saj niso izpolnile svoje pojasnilne dolžnosti. Pojasnilna dolžnost je konkretna dolžnost banke, da na ustrezen način zagotovi nasprotni pogodbeni stranki (ki je v tem primeru tudi šibkejša stran) vse potrebne in konkretne ter relevantne informacije in okoliščine posla. Posredovane informacije morajo biti resnične in popolne, tako da se stranka nanje lahko upravičeno zanese.
Pojasnilna dolžnost je podana ne glede na (ne)izražen interes stranke, zato se banka ne more razbremeniti svoje obveznosti zgolj z ugovorom, da stranka ni vprašala ali na drug način izrazila interesa za pridobitev relevantnih informacij. Velja pa tudi nasprotni sklep, da je banka dolžna zagotoviti stranki (dodatna) pojasnila in nasvete, po katerih stranka izrecno povprašuje in spadajo v kontekst pogodbenega razmerja, ki je predmet medsebojnih pogajanj.
Očitno banke v zadevnih posojilih v švicarskih frankih niso spoštovale svoje obveze pojasnilne dolžnosti, čemur je pritrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani.
Kaj morate vedeti po odločitvi Vrhovnega sodišča
Ste imeli kredit v švicarskih frankih in se sprašujete o posledicah nedavne odločitve Vrhovnega sodišča? Oktobra 2023 je Vrhovno sodišče odločilo o ničnosti notarskih zapisov kreditnih pogodb v tej valuti. Ta odločitev pomeni, da so pogodbe, ki vključujejo nepoštene pogoje, razglašene za nične, kar omogoča vračilo preplačanih zneskov kreditojemalcem.
Cena klica za svetovanje na številki 0903090 iz omrežja Telekom je 3,33 eur/min, iz A1 3,33 eur na min in iz Telemach 3,19 eur/min. Strošek klica iz drugih omrežij določa vaš operater. Vse cene vsebujejo DDV.
Kaj pomeni ničnost pogodbe?
Ničnost pogodbe pomeni, da ta nima pravnega učinka, kar pomeni, da banke morajo vrniti vsa presežna plačila, ki so jih kreditojemalci nakazali. To pomeni, da ste morda plačali več, kot ste bili dolžni, in imate pravico zahtevati vračilo teh sredstev. Število primerov, kjer so kreditne pogodbe v švicarskih frankih razglašene za nične, narašča, kar pomeni, da lahko tudi vi uveljavite svoje pravice.
Kako ravnati, če ste imeli kredit v švicarskih frankih?
Če ste najeli kredit v švicarskih frankih med letoma 2003 in 2010, je nujno, da se obrnete na strokovnjake za pravno svetovanje. Pomanjkljiva informiranost o valutnih tveganjih in nepošteni pogoji v pogodbah so bili razlogi za odločitev sodišča. Banke niso ustrezno obvestile kreditojemalcev o morebitnih spremembah obrestnih mer in posledicah sprememb tečaja.
Če ste imeli kredit v švicarskih frankih, se posvetujte s pravnim svetovalcem, da preverite, kako lahko uveljavite svoje pravice in pridobite povračilo preplačanih sredstev. Ne oklevajte in se obrnite na strokovnjake, ki vam bodo pomagali pri reševanju vašega primera.