Odkar se je začel uporabljati zakon, ki izbrisanim določa odškodnino je bilo vloženih že skoraj 5000 odškodninskih zahtevkov, pravnomočno priznanih pa je bilo za skoraj 13 milijonov evrov odškodnin. Kljub temu so izbrisani, ki so prejeli odškodnino oz. prvi obrok le te, močno nezadovoljni, saj mesečni pavšal v višini 50,00 EUR nikakor ne more nadomestiti vse škode, ki so jo utrpeli, poleg tega pa je znesek precej nižji od zneska, ki ga je kot primerno povračilo škode določilo Evropsko sodišče za človekove pravice tistim izbrisanim, ki so pri njih vložili tožbe. Njim je ESČP določilo odškodnino za 20 let izbrisa samo za nematerialno škodo v višini 20.000,00 EUR, za materialno škodo pa je vsak prejel mesečni pavšal v višini 150,00 EUR.
Zakon o povračilu škode izbrisanim pa za 20 let izbrisa predvideva, tako za materialno kot nematerialno škodo, odškodnino v višini zgolj 12.000,00 EUR. Prav tako je ESČP odškodnino priznalo otrokom izbrisanih, ne glede na to ali so bili rojeni v tujini, medtem pa, ko slovenski zakon ne omogoča odškodnine niti otrokom izbrisanih, ki so bili rojeni v Sloveniji, vendar po 26.02.1992. Namreč rojstvo po tem datumu pomeni, da v času trenutka, ko je prišlo do izbrisa še ni niso bili rojeni, vendar pa država spregleda dejstvo, da bi ti otroci imeli stalno prebivališče, če ne bi iz registra stalnega prebivalstva izbrisali njihovih staršev. Torej so nedvomno bili posredno močno oškodovani tudi oni. Razlika med odpravo posledic izbrisa s strani ESČP in Slovenije je več kot očitna, zato je povsem razumljivo nezadovoljstvo izbrisanih, ki se utemeljeno počutijo izigrane in močno prikrajšane.
Naše podjetje je ves čas od kar je zakon o povračilu škode izbrisanim prišel v javnost, opozarjalo, da je določen pavšal močno prenizek in nikakor ne more povrniti vse škode, ki so jo izbrisani utrpeli v več letih, ko so se borili za svoje pravice in obstoj. Omenjeni znesek večini ne zadostuje niti za povrnitev vseh stroškov, ki so jih imeli z urejanjem raznih viz, dovoljenj in drugih stroškov, kaj šele, da bi lahko pomenili nadomestilo tudi za pretrpljen strah in duševne bolečine. Zato tudi naše podjetje javno zahteva, da odbor namestnikov Sveta Evrope zavrne predlog nacionalne odškodninske sheme, saj je nepravična do izbrisanih, od katerih Slovenija pričakuje, da se zadovoljijo s pavšalom v višini 50,00 EUR mesečno, medtem, ko so pritožniki pred ESČP prejeli mesečni pavšal v višini 250,00 EUR. Del krivde za tako nacionalno odškodninsko shemo si lahko pripišejo tudi pogajalci, ki so zastopali izbrisane, saj so pogajanja zapustili, namesto, da bi vztrajali pri svojih mnenjih ter jih argumentirano predstavili državi.
