Eno najpomembnejših vprašanj v postopku verifikacije stare devizne vloge LB je »Kaj se bo zgodilo z vlogami, ki so bile prenesene na privatizacijske račune?«.
Mnogim je znano, da je Federacija BiH leta 1997 sprejela zakon, s katerim je pretvorila devizne prihranke svojih državljanov in v postopku privatizacije v zameno za devizne vloge izdajala certifikate, s katerimi so lahko državljani nato kupovali stanovanja in ostalo državno lastnino. Ustavno sodišče Federacije BiH je smatralo, da je takšna odločitev kršenje Konvencije o pravici do lastnine, zato je leta 2001 razveljavil to odločitev Federacije BiH.
Sedaj je nastopil problem, saj zakon, ki ga je sprejela Slovenija in ureja postopek verifikacije stare devizne vloge LB, v svojem 2. členu določa, da »Neizplačana stara devizna vloga ni stara devizna vloga ali njen del, ki je bila na podlagi predpisov držav delovanja obeh podružnic iz prejšnjega odstavka prenesena na drugo pravno osebo ali na posebne račune za namene posebne uporabe. Te vloge so med drugim stare devizne vloge, ki so jih varčevalci Glavne podružnice Zagreb prenesli na drugo pravno osebo v skladu s predpisi Republike Hrvaške, ki so urejali prenos in prevzem jamstva za stare devizne vloge, in stare devizne vloge, ki so jih varčevalci Glavne podružnice Sarajevo v skladu s predpisi Bosne in Hercegovine prenesli na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije.« Slovenija tako ne priznava odločitve Ustavnega sodišča Federacije BiH kot tudi ne priznava odločitve »Doma za ljudska prava«, posebnega sodnega telesa v Bih, ki se ukvarja s kršenjem človekovih pravic.
Ali je Slovenija z 2. členom zakona spoštovala odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice ali ne, bo sedaj presojal Svet ministrov Sveta Evrope. V primeru, da Svet ministrov potrdi odločitev, to pomeni, da bodo varčevalci, ki so prenesli svoje devizne vloge na certifikate, ostali brez svojih prihrankov. Žal, v takšnem primeru ne bi prišla v poštev niti pritožba, saj je Evropsko sodišče za človekove pravice zadnja instanca.
