Vlada je javno objavila osnutek Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Osnutek predvideva malenkost višji pavšal, kot je bil sprva predlagan, in sicer nov pavšal znaša 40,00 €. Veliko izbrisanih je že povedalo, da se tudi z višjim pavšalom ne strinjajo, saj je še zmeraj precej nižji od zahtevanega zneska. Zato so na sestanku z g. Virantom, povedali, da se s slovenskimi oblastmi ne bodo več pogovarjali, ampak se bodo obrnili neposredno na institucije Evropske unije.
Osnutek Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva pa ima kar nekaj slabosti. V nadaljevanju si lahko pogledate kaj predvideva osnutek zakona.
Upravičenci
Do odškodnine zaradi izbrisa bodo upravičeni le tisti izbrisani, ki so si uredili stalno prebivališče oz. slovensko državljanstvo, čeprav pritožniki, ki jim je Evropsko sodišče za človekove pravice prisodilo odškodnine, ob izdaji sodbe niso imeli urejenega statusa v Sloveniji.
Omejitev višine odškodnine
Pritožniki, ki jim je Evropsko sodišče prisodilo odškodnine, si v času izdajanja sodbe statusa v Sloveniji še niso uredili, kar pomeni, da so bili (bodo) izbrisani vsaj okrog 20 let. Le za nematerialno škodo so dobili po 20.000,00 €, kar predstavlja več kot 800,00 € na leto in je skoraj več kot polovico več od tistega, kar sedaj izbrisanim ponuja naša vlada.
Kot, da to ne bi bilo že dovolj, je vlada še bolj posegla v odškodnine izbrisanih. Določila je zgornjo omejitev višine odškodnine tako za nematerialno kot tudi materialno odškodnino, in sicer je omejila višino odškodnine, ki se bo uveljavljala pred slovenskimi sodišči na 2,5 kratnik odškodnine, ki bo upravičencem priznana v upravnem postopku, pri tem pa ne bo pomembno kakšne stroške so posamezniki utrpeli zaradi izbrisa v času, ko so bili zaradi napake države brez urejenega statusa in vseh, iz tega izhajajočih pravic.
Obročna izplačila
Osnutek zakona predvideva obročno izplačilo odškodnine, in sicer Slovenija namerava odškodnine izplačati v letnih obrokih po 1.000,00 EUR, razen zadnjega obroka, ki bo predstavljal razliko do celotne odškodnine. Odškodnine bodo nakazana v največ petih obrokih. Obdobje izbrisa pa se bo štelo le do uveljavitve zakona, čeprav nekateri izbrisani še vedno čakajo na odločitve pristojnih institucij glede njihove vloge za stalno prebivanje oz. državljanstvo, kar pomeni, da jim odškodnina za čas izbrisa po uveljavitvi zakona ne bo pripadala. Prav tako se poraja vprašanje glede izbrisa, ki ni trajal polni mesec, saj je mesečni pavšal določen le za polni mesec izbrisa, torej tisti, ki so si uredili status pred potekom tekočega meseca, za zadnji mesec ne bodo up
ravičeni do (delne) odškodnine.
Uveljavitev zakona in zamudne obresti
Glede na napovedi vlade bo zakon najverjetneje pričel veljati šele v prvih mesecih naslednjega leta, kar pomeni, da bo Slovenija v veliki zamudi glede na rok, ki ji ga je postavilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Pri tem pa se sprašujemo ali bo Slovenija zato pripravljena izplačati tudi zakonite zamudne obresti, saj so le te zakonsko določene. Ravno tako bi Slovenija morala izplačati zamudne obresti zaradi obročnih plačil, vendar menimo, da je velika verjetnost, da Slovenija zamudnih obresti ne bo izplačevala, saj jih nikjer ni omenila kot predviden strošek zaradi izplačila odškodnin izbrisanim.
Zastaralni roki, dedovanje in dohodnina
Zastaralni rok za uveljavljanje odškodnine bo 3 leta od uveljavitve zakona oz. od prejetja odločbe glede sprejema v državljanstvo Republike Slovenije oz. glede stalnega prebivanja v Sloveniji, v kolikor bo upravičenec tako odločbo prejel po uveljavitvi zakona. Dedovanje odškodnine bo možno le v kolikor bo pokojnemu odškodnina že pravnomočno določena. Navedeno pa se nanaša zgolj na nepremoženjsko škodo, saj bodo terjatve za premoženjsko škodo po splošnih pravilih dedljive. Zakon predvideva tudi davčno olajšavo za odškodnine, saj bodo upravičenci oproščeni plačila dohodnine za izplačano odškodnino.
