Ena izmed pomembnejših novosti, ki jih ureja novi Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih je izvršnica. Izvršnica je listina, ki vsebuje dolžnikovo izjavo, s katero se ta zaveže plačati upniku določen denarni znesek. Upnik lahko tako na podlagi izvršnice zahteva plačilo obveznosti, ki mu jih dolžnik dolguje, kar neposredno na banki dolžnika. Njen namen je zagotoviti upniku hitro poplačilo dolga, ki mu ga dolguje dolžnik.
Dolžnik lahko izvršnico izda prostovoljno, pri čemer lahko upnik njeno izdajo od dolžnika zahteva, kot denimo pogoj za pristop k poslu. Izvršnico izdajajo lahko le gospodarski subjekti, torej podjetja in podjetniki ter javni organi, kot upnik pa lahko nastopijo tako pravne kot fizične osebe. Tako lahko izdajo izvršnice zahteva denimo podjetnik, če predvideva, da mu naročnik ne bo plačal opravljene storitve ali npr. delavec, ki meni, da mu delodajalec ne bo plačal plače.
Kako uporabljati izvršnico?
Izvršnico mora dolžnik lastnoročno podpisati in svoj podpis overiti pri notarju ali upravni enoti. Izvršnico dolžnik nato izroči upniku, kateri jo lahko predloži v plačilo v treh letih od dospelosti obveznosti iz izvršnice. Upnik zahteva izvršitev izvršnice tako, da predloži izvršnico v plačilo enemu izmed dolžnikovih ponudnikov plačilnih storitev, torej banki, kjer ima dolžnik odprt transakcijski račun. Pred dejanskim izplačilom mora banka o tem obvestiti dolžnika. Upnik mora ob predložitvi izvršnice navesti svoj račun, na katerega želi, da se denarna sredstva prenesejo. Predložitev izvršnice predstavlja izročitev plačilnega naloga upnika banki v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve.
Upnik pa lahko zahteva plačilo po izvršnici tudi za znesek, ki je manjši od zneska, na katerega se glasi izvršnica. Če upnik ob predložitvi izvršnice izrecno ne izjavi, da zahteva izvršitev transakcije za znesek, nižji od tega, na katerega se glasi izvršnica, se šteje, da je upnik zahteval izvršitev plačilne transakcije za celoten znesek.
