Vlada je sprejela predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Z njim popravlja neustavnost novele zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva. Ministrstvo je upoštevalo pripombo, da lahko vsi nekdanji imetniki vložijo tožbo s predpisanim zahtevkom. Predlog ob tem določa izključno krajevno pristojnost sodišča, na območju katerega je bil v času izreka izrednega ukrepa sedež osebe, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, torej ne bo pristojno le ljubljansko okrožno sodišče.
Po predlogu bodo lahko tožbeni zahtevek vložili vsi nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti, tako da pri tem ni več omejitev, ki so bile v prejšnjih predlogih novele. Predlog ob tem predvideva izključno krajevno pristojnost sodišča, na območju katerega je bil v času izreka izrednega ukrepa sedež osebe, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, torej za to ne bo pristojno le ljubljansko okrožno sodišče.
Višino morebitne škode bo izračunala Banka Slovenije, ki bo škodo tudi izplačala. Denar za to bo založila vlada. Nato se bo v posebnem postopku ugotavljalo, ali je Banka Slovenije ravnala z dolžno skrbnostjo in ali obstaja kakšna subjektivna odgovornost. Če bo ta ugotovljena, bo Banka Slovenije sredstva dolžna povrniti vladi, je pojasnila ministrica. S tem so po njenih besedah naslovili tudi vprašanja, ki jih je pri zakonskem predlogu izpostavila Evropska centralna banka.
Rok za vložitev tožbe bo šest mesecev.
Kot navaja ministrstvo za finance, je nominalna vrednost kvalificiranih obveznosti, ki so prenehale, 963,2 milijona evrov, ki pa ji odškodnina, če bo dosojena, verjetno ne bo enaka.
