Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da so odškodnine izbrisanim ustrezno urejene in je tako zavrglo tožbo, ki so jo proti Sloveniji oktobra 2013 vložili Anastov in ostali. ESČP je že leta 2012 s sodbo Sloveniji naložilo, da mora v enem letu sprejeti odškodninsko shemo, ki bo uredila pravico do odškodnine za vse izbrisane, kar je Slovenija storila konec leta 2013, ko je začel veljati zakon Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva.
Po mnenju ESČP je Zakon ustrezen ter tako ni nobene posebne okoliščine v smislu (ne)spoštovanja človekovih pravic, zaradi česar bi bilo potrebno primer nadaljevati. Vprašanje odškodnin je tako na nacionalni ravni ustrezno urejeno s tem, ko po zakonu tistim izbrisanim, ki imajo urejen status v Sloveniji (bodisi imajo dovoljenje za stalno prebivanje bodisi imajo slovensko državljanstvo) za vsak mesec izbrisa pripada 50 €. Odškodnino pa izbrisani lahko uveljavlja tudi prek sodišča, a ne sme preseči trikratnika višine, ki bi jo sicer dobil v upravnem postopku.
Zagovornik izbrisanih Matevž Krivic pa meni, da odločitev ESČP, da ne bo obravnavalo novih pritožb izbrisanih, slaba bolj za državo kot za izbrisane, saj bodo izbrisani v naslednje pol leta prisiljeni zasuti slovenska sodišča s tožbami za odškodnine. S 17. junijem prihodnje leto namreč skladno z zakonom o odškodninah izbrisanim poteče zadnji rok za vložitev tožb za povrnitev škode.
